Tudi Slovenci se borijo med skrajneži
Medtem ko se nadaljujejo letalski napadi na skrajneže Islamske države (IS) v Siriji, se po vsej Evropi vrstijo aretacije domnevnih teroristov in številne preiskave. Direktor uprave slovenske kriminalistične policije Marjan Fank je včeraj razkril, da je tudi policija aktivna v boju proti terorizmu. Med drugim so opravili hišne preiskave pri dveh slovenskih državljanih, ki naj bi se borila v Siriji, in pri enem našli tudi orožje. Vendar pa, kot je pojasnil, ni bilo razlogov za pridržanje.
LJUBLJANA > “Slovenska zakonodaja ne inkriminira sodelovanja v tujih vojskah in tega ni mogoče enačiti s kaznivim dejanjem terorizma,” je včeraj povedal Marjan Fank, prvi mož slovenskih kriminalistov. V javnosti namreč kar precej odmevajo sredine hišne preiskave, ki so jih ljubljanski kriminalisti opravili pri dveh slovenskih državljanih, ki naj bi se borila v Siriji.
Niso ga pridržali
Pri enem so našli prirejeno strelno orožje, vojaško strelno orožje in ohišje ročnega minometa. Po Fankovih besedah je osumljenec izpolnil znake klasičnih kaznivih dejanj s področja organiziranega kriminala, med katera sodi tudi kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem, vendar pa niso bili izpolnjeni razlogi za pridržanje osumljenca ali celo privedbo k preiskovalnemu sodniku.
S področjem terorizma se slovenska policija ukvarja že nekaj let, vendar je bilo to v preteklosti omejeno predvsem na izmenjavo informacij s tujimi varnostnimi organi, Slovenija pa je, ne nazadnje, tudi tranzitna država. Lani pa so zaznali novačenje slovenskih državljanov za vojne operacije na kriznih območjih, pa tudi primere sodelovanja. Tudi zaradi tega so dodatno okrepili sodelovanje s Sovo in vojaško obveščevalno službo obrambnega ministrstva, pa tudi varnostnimi službami v regiji.
Zunanji minister Karl Erjavec je včeraj seznanil vlado glede dogajanja v zvezi z nedavno objavljenim ameriškim seznamom držav, ki sodelujejo v boju proti Islamski državi (IS), o katerem slovenski državni vrh ni bil obveščen. Po besedah Erjavca je dejstvo, da je Slovenija zavezana boju proti terorizmu, torej vsebina seznama ni sporna. “Problem je le, da vrh slovenske države ni bil obveščen, da ZDA pripravljajo tak seznam in da ga bodo objavile,” je poudaril vodja slovenske diplomacije. Slovenija pri oblikovanju seznama ni sodelovala.
Če bi slovenska policija pridobila podatke, da so slovenski državljani storili kazniva dejanja terorizma ali druga kazniva dejanja zoper človečnost ali mednarodno pravo, bi zoper njih tudi sprožili postopke, je pojasnil Fank.
Dodal pa je, da je bila slovenska zakonodaja napisana v drugačnih razmerah, z novačenjem pa se naša država sooča šele v zadnjem obdobju, tako kot tudi nekatere druge države v regiji. Fank ni želel razkriti, koliko slovenskih državljanov naj bi se borilo v tujini, vendar naj bi šlo za minimalno število.
Nimajo pa konkretnih podatkov, na kakšen način naj bi bili Slovenci vključeni v vojne spopade. Zaradi občutljivosti in resnosti zadeve vse konkretne primere preiskav usmerja specializirano državno tožilstvo. Policija pa bo svoje nadaljnje aktivnosti sproti prilagajala oceni ogroženosti.
Po Evropi se vrstijo aretacije
Medtem se v več evropskih državah zaradi suma terorizma kar vrstijo preiskave in aretirali so tudi več osumljencev. V Londonu so prijeli devet moških, starih od 22 do 51 let, ki naj bi pripadali prepovedani organizaciji Al Muhajiroun ali pa hujskali k terorističnim dejanjem. V Belgiji so aretirali domnevnega džihadista iz Sirije. Število podpornikov IS, ki se povečuje, pa skrbi tudi Nemčijo. Po nekaterih podatkih naj bi jih v Sirijo in Irak odpotovalo približno 450.
Kosovsko notranje ministrstvo pa je včeraj opozorilo, da Kosovo še ni varno pred radikalnimi verskimi skupinami in razkrilo, da preiskuje približno sto osumljencev. Povezani naj bi bili z različnimi radikalnimi skupinami ali se borili na strani skrajnežev v Siriji.
SILVA KRIŽMAN