Usodna pritožba

PIRAN> Njegov nekdanji namestnik pa pravi, da jo je imel na mizi in vedel zanjo.

Na okrajnem sodišču v Piranu se je včeraj prvič uradno razkrilo eno od dejanj, zaradi katerih je maja 2008 iz policijskih vrst letel nekdanji piranski komandir Robert Zonta. Odpoved je močno odmevala v javnosti, saj je Zonta takrat veljal kot eden perspektivnejših policijskih šefov, ki je vodil tudi gradnjo nove policijske postaje v Luciji.

Po obtožbi vrhovnega državnega tožilstva naj bi Zonta od konca maja 2007 do aprila 2008 kot komandir uničil zapisnik o ustni pritožbi piranskega občana Branka Mallyja in tako storil kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen do treh let zapora.

Ustavili napačnega?

Mallyja so spomladi 2007 na motorju ustavili policisti in ga kaznovali. Jezen je prikorakal na policijsko postajo in govoril s komandirjem Zonto, vendar je bil po pogovoru še bolj razočaran kot prej. Nekaj dni kasneje se je pritožil nad ravnanjem policistov, ki so ga ustavili, in nad ravnanjem komandirja, ki naj bi smrdel po alkoholu. Pritožba ni nikoli prišla do odgovornih, ki bi jo morali obravnavati.

Zonta je včeraj zanikal očitke in pojasnil, da je Mally od njega zahteval, naj ga pelje na odvzem krvi, naj uniči vse kazni in naj proti tem policistom uvede disciplinski postopek. “Ko sem mu povedal, da to ni možno, mi je začel groziti, da bom izgubil službo, da je on vpliven človek in da bom že videl,” je pojasnil. Po njegovem prepričanju se Mally ni pritožil na delo policistov, ampak samo zato, ker so si ga drznili ustaviti. Zonta se je o primeru pogovoril s policisti, ugotovil, da so ga kaznovali zaradi prekrška in nedostojnega vedenja, osebno pa je na koncu zanj napisal obdolžilni predlog. “Primer je bil zaključen. Z njim kasneje nisem imel nikakršnega stika. Znano mi je bilo, da je večkrat klical mojega namestnika Iztoka Caha in mu tudi povedal, da naj bi bil jaz tistega dne pijan,” je povedal Zonta.

Nevidna pritožba

Zatrdil je, da ni vedel, da je Cah od Mallyja sprejel pritožbo in da jo je prvič videl šele, ko so primer odkrili inšpektorji koprske policijske uprave. “Cah je bil moj namestnik z vsemi pooblastili in bi moral pritožbo posredovati v administracijo, da bi jo uradno evidentirali. Tega ni naredil. Novembra 2007 so se pojavili dvomi o Cahovem delu, zato sva skupaj z administratorko pregledala njegovo omaro in našla vrsto nerešenih zadev,” je Caha zatožil Zonta.

Zatrdil je, da ni imel nobene potrebe ali naklepa, da bi pritožbo skril, odtujil ali uničil. “O moji domnevni pijanosti pa, tudi če bi bil res pijan, se to ne bi reševalo kot pritožba na postopek. Če bi to pritožbo videl, bi jo posredoval svojemu nadrejenemu zaradi sumov o neetičnem opravljanju službe,” je odgovoril na vprašanje tožilke.

Zonta je zatrdil, da v mapi z napisom Branko Mally na njegovi mizi ni bilo nobene pritožbe, ampak samo plačilna naloga in obdolžilni predlog. Na vprašanje tožilke, ali je kdaj svetoval Cahu, kako naj govori o tej zadevi, je odgovoril, da ne.

Siten pritožnik

Zontov nekdanji pomočnik Iztok Cah pa je povedal ravno nasprotno. Pojasnil je, da je po Mallyjevem obnašanju sklepal, da se pogovor med njima na postaji ni končal prijateljsko. Nekega dne je tako Mally prišel na policijsko postajo in Cahu narekoval pritožbo. “Pisala sva jo več kot dve uri. Z ničemer ni bil zadovoljen in vsak stavek je bilo treba popravljati,” je povedal Cah. Na koncu je natisnil tri izvode, enega je izročil Mallyju, dva pa obdržal.

“Ker je bilo nekaj minut čez tretjo uro popoldne in administratork ni bilo več, sem pritožbo dal v mapo in jo odnesel na komandirjevo mizo. Nanjo sem napisal Mally Branko - pritožba. Ko sem odhajal s postaje, sem srečal komandirja in mu rekel, da je zadeva Mally na njegovi mizi,” je zatrdil Cah. Naslednji dan naj bi Zonto vprašal, če jo je videl, pa naj bi mu odgovoril, da ga ne zanima, ker je tudi on vmes, in mora zadevo predati službi direktorja policijske uprave.

Leteči fascikli

Nekaj mesecev kasneje so Caha poklicali s policijske uprave in ga prosili, naj poišče eno drugo pritožbo. Poklical je Zonto, ki je bil na dopustu, in ta mu je rekel, da je pritožba v predalu njegove mize. “Ko sem iskal to zadevo, sem v predalu videl Mallyjev spis. Povprašal sem vodjo pisarne Vaneso Knafelc, če je šla ta zadeva naprej, pa mi je rekla, da to prvič vidi. Potem sem komandirju še enkrat omenil to zadevo, a mi je odgovoril, naj se ne sekiram, da bo že rešeno. Potem nisem več drezal v to,” je povedal Cah.

Dva dni pred izrednim nadzorom na piranski policijski postaji, ki ga je odredil takrat novi direktor PU Koper Božidar Štemberger, naj bi Zonta rekel Cahu, da ni nikoli videl Mallyjeve pritožbe in da naj inšpektorjem pove, da je zadevo založil on.

“O izvodu, ki sem ga izročil Mallyju, mi je naročil, naj rečem, da se je Mally takrat šele odločal, če se bo pritožil ali ne. Inšpektorju Srečku Smodišu sem potem povedal, kako je bilo v resnici, in kaj mi je naročil Zonta, naj jim povem,” je sklenil Cah in dodal, da ga je po tem dogodku Zonta začel šikanirati in se nad njim znašati.

“Tudi fascikli so leteli po zraku,” je pristavil. Kljub temu sta si z Zonto pred sodno dvorano segla v roke, Cah pa je ob tem Zonti dejal, da tega res ni bilo treba. Sojenje se bo nadaljevalo v začetku novembra.

DANIJEL CEK