V gorah je vse več nesreč

KRANJ > Samo v soboto, denimo, so gorski reševalci v treh primerih reševali alpiniste, ki so se zaplezali. V zahodni steni Mangrta sta že proti večeru pomoč potrebovala Avstrijca, ki sta zašla, s helikopterjem so ju nato nepoškodovana odpeljali v dolino. V dveh primerih pa so planinci potrebovali pomoč zaradi zdravstvenih težav. Tako je bilo v torek tudi na Matajurju, ko je planinec umrl še pred prihodom reševalcev.

Janez Rozman, novi predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), je včeraj v Kranju ocenil, da so na poletno sezono v gorah dobro pripravljeni. Gore obiskuje tudi vse več turistov, in prav ti se zaradi nepoznavanja terena in pasti v visokogorju pogosto znajdejo v težavah.

Gorski reševalci so bili lani v akciji 15.300 ur

Lani so gorski reševalci opravili 514 intervencij, tolminski gorski reševalci so imeli skoraj 100 intervencij, bovški pa 44. V nesrečah je lani umrlo 16 gornikov, 12 ljudi pa je umrlo pri drugih dejavnostih v gorah oziroma na težko dostopnih območjih. Gorski reševalci so lani v akcijah porabili 15.300 ur, leta 2103 pa, denimo, 11.500, kar kaže na velik porast števila nesreč., pri katerih so posredovali.

Gorski reševalci so letos posredovali že v skoraj 200 intervencijah, pripadniki tolminske GRS imajo za seboj že več kot 30 intervencij, bovški gorski reševalci pa približno deset. V gorah je letos umrlo že 18 ljudi, deset pri planinarjenju, osem pa pri drugih dejavnostih, predvsem pri delu v gozdu. Zgodili sta se tudi dve tragični nesreči alpinistov. Gorski reševalci ob tem pojasnjujejo, da se pojavlja alpinizem moderne dobe s hitrim osvajanjem smeri in vrhov.

Nevarne so lahko tudi ferate

Predsednik komisije za informiranje in analize pri GRZS Jani Bele pa je opozoril, da so lahko nevarne tudi vse bolj popularne zavarovane plezalne poti oziroma ferate. Te zahtevajo fizično moč, zato se morajo ljudje pred začetkom plezanja pozanimati o njeni težavnosti. V ferato naj se podajo le, če so nanjo ustrezno pripravljeni, je poudaril Bele. Večkrat se zgodi, da plezalcem na sredini ferate zmanjka moči v rokah in morajo poklicati na pomoč reševalce.

Nevarno je lahko tudi gibanje po zelo zahtevnih planinskih poteh, ki so le delno zavarovane, denimo pot na Triglav, ki je zelo priljubljena pri turistih. Na teh poteh planinci uporabljajo samovarovalne komplete, ko zmanjka jeklenic, pa otrpnejo. Gorski reševalci opozarjajo tudi na nevarnost, ki preži pri prehitevanju tistih, ki se vpenjajo na jeklenice, saj takšen teren zahteva tudi plezalno znanje.

Nepoznavanje terena pogost vzrok nesreč

Glavni razlog za večje število nesreč je, da je v gorah vsako leto več ljudi. Ti se v gore odpravljajo vse leto, ne le v poletnih mesecih. “S pojavom vodnikov, ki odpirajo nova področja, in informacij na družbenih omrežjih ljudje dobivajo nove cilje in so razkropljeni po vsem gorskem območju,” je še opozoril Bele.

Največ nesreč se zgodi zaradi padca ali zdrsa, največkrat pri sestopu, in nepoznavanja terena. Veliko ljudi zaide, čeprav so poti dobro markirane, je dodal Bele. Planinci so zagotovo na napačni poti, če nekaj časa ne opazijo markacije. Takrat naj se raje vrnejo nazaj, do prve markacije in potem poiščejo pravo pot, še svetuje Bele. Gorski reševalci ob tem dodajajo, da moramo pred obiskom gora spremljati vremenske napovedi, v gore pa se moramo odpraviti zgodaj.

V zadnjem času grenijo poti v hribe tudi slabo vreme in nevihte s strelami. Nevihte so sicer pogostejše v popoldanskem času. Težavam se lahko planinci izognejo s pravilnim ravnanjem, kar pomeni, da zatočišča ne iščejo pod drevesi, kamor rade udarijo strele. Za varen obisk gora je seveda nujna tudi primerna oprema.

Tako kot že vrsto let tudi letos za pomoč pri reševanju v gorah na brniškem letališču dežura helikopterska posadka. Od 600 gorskih reševalcev jih je za sodelovanje s helikoptersko posadko usposobljenih 270, 57 pa je reševalcev letalcev.