V gorah vse več nesreč
Policisti gorske enote bodo do konca avgusta ob vikendih izvajali preventivne aktivnosti v gorah. Jutri bodo planinci lahko srečali policiste na planinski poti Kamniška Bistrica-Kamniško sedlo-Brana.
LJUBLJANA> V poletnih dneh ljudje ne iščejo osvežitev le v morju, pač pa tudi v visokogorju. Žal se tudi število nesreč povečuje in ena s tragičnim izidom se je prav v tem tednu zgodila na Kaninu.
Hrvaški gorski reševalci so včeraj ves dan iskali 68-letnega slovenskega državljana Miroslava P., ki se je na Pelješcu odpravil na vrh Sv. Ilija nad Orebićem. Izginil je v četrtek. Teren je zelo nepregleden in nevaren. Doslej se je prav na tem območju zgodilo več hudih nesreč, tudi s tragičnim koncem. Iskalne akcije so trajale tudi po več dni. Slovenca so včeraj iskali tudi s pomočjo helikopterja.
Policisti bodo obiskovalce seznanjali z nevarnostmi v gorah in jim svetovali, kako naj bodo opremljeni in obuti, kako naj se varno gibljejo in kaj naj storijo, če se znajdejo v težavah. Tako pri planincih kot pri oskrbnikih koč bodo ugotavljali tudi morebitne kršitve javnega reda in miru ter drugih predpisov. Preverjali bodo tudi psihofizično stanje pohodnikov in ustreznost njihovega izbora planinske poti.
Letos so morali gorski reševalci že v 180 primerih posredovati v gorah in na težko dostopnih terenih. Helikopter je sodeloval v 52 primerih. Največ nezgod se je zgodilo pri hoji, pri aktivnostih v zraku, plezanju in hoji po brezpotjih. Med gorniki, ki so jih reševali, se jih je 22 laže poškodovalo, 30 huje, umrlo jih je šest, enajst pa je bilo obolelih.
Sicer je julija in avgusta organizirano vsakodnevno dežurstvo reševalne ekipe za helikoptersko reševanje v gorah, septembra pa le ob koncu tedna. Poleg pripadnikov gorske policijske enote je v pripravljenosti tudi letalska policijska enota s helikoptersko posadko in helikopterjem, ki si dežurstvo na dva tedna izmenjuje s kolegi iz Slovenske vojske.
Kot ugotavljajo, so najpogostejši vzroki nesreč v gorah telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti, pa tudi podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer. Med vzroki nesreč že leta prevladujeta zdrs in padajoče kamenje. SK