V Sloveniji je vse več ilegalnih migrantov
Število nedovoljenih prehodov slovenske državne meje se je v prvem letošnjem polletju povečalo za več kot 15 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Največ prebežnikov je bilo iz Afganistana, in sicer zaradi zaostrenih varnostnih razmer.
LJUBLJANA> Slovenski policisti so letos obravnavali za skoraj 40 odstotkov več nedovoljenih nastanitev v Sloveniji. V prvih šestih mesecih so obravnavali 416 nedovoljenih prehodov državne meje, kar je za 15,2 odstotka več kot v istem obdobju lani, ko so obravnavali 361 takšnih prehodov.
Največje povečanje ilegalnih migracij so policisti zabeležili junija, saj se je število ilegalnih prehodov v primerjavi z junijem lani povečalo za 49 odstotkov.
V prvem letošnjem polletju je bilo med ilegalnimi migranti, ki so prečkali našo mejo, največ Afganistancev, kar je posledica vse slabših varnostnih razmer v državi. Policija jih je prijela 93, lani pa le 13.
Slovenija leži na eni izmed znanih poti, prek katerih državljani tretjih držav skušajo na nedovoljen način vstopiti v države EU, na tako imenovani balkanski poti. Tako je pogosto naša meja s Hrvaško še zadnja ovira za vstop v schengenski prostor. Sicer pa je Slovenija ciljna država le za osebe nekdanje Jugoslavije, drugi pot nadaljujejo predvsem v Avstrijo in Italijo.
Poleg Afganistancev so policisti zaradi nedovoljenega prehoda državne meje večinoma prijeli državljane Srbije (50), Hrvaške (41), Albanije (27), Turčije (24) in Kosova (19).
Vrnitev ali azilni dom
Zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v Slovenijo oziroma druge države članice EU, je bilo v prvih petih mesecih letos na mejnih prehodih zavrnjenih 4379 državljanov tretjih držav, od tega velika večina (4142) na kopenski meji s Hrvaško.
Če slovenski policisti primejo osebo, ki je nezakonito vstopila v državo iz Hrvaške, jo vrnejo hrvaškim varnostnim organom. Če pa migrant hoče pri nas zaprositi za mednarodno zaščito, ga policisti odpeljejo v azilni dom.
Če oseba ne zaprosi za azil, vendar je ni dovoljeno vrniti v njeno matično državo, ker bi ji tam grozila nevarnost za življenje ali osebno varnost, je treba spoštovati načelo nevračanja in se je ne sme vrniti. V takem primeru ima oseba možnost, da v Sloveniji pridobi dovoljenje za zadrževanje, ki ga izda policija.
Še naprej se povečuje število obravnavanih državljanov tretjih držav zaradi nedovoljenega prebivanja v državi. Tako so v prvem polletju slovenski policisti obravnavali za 46,3 odstotka več takšnih primerov kot v enakem obdobju lani. V matične države so jih vrnili 817. Med njimi je bilo največ državljanov Hrvaške, Srbije, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. V celotni EU je v letošnjem prvem četrtletju nedovoljeno bivalo 82.200 ilegalnih migrantov.
Število ilegalnih migrantov se je v Sloveniji zadnje desetletje zmanjševalo. Še leta 2000 so slovenski policisti obravnavali 35.892 ilegalnih migrantov, lani pa le 422.
Odhod v center za tujce je odvzem prostosti
Če tujca ne morejo takoj vrniti v matično državo, ga do takrat nastanijo v Center za tujce. Vendar pa raziskovalka na področju človekovih pravic Neža Kogovšek Šalamon opozarja, da ta nastanitev dejansko pomeni odvzem prostosti.
Center za tujce je namreč za razliko od azilnega doma institucija zaprtega tipa, iz katere ljudje ne morejo prosto odhajati in se vanjo vračati, razen v primerih, ko imajo dovolilnico.
"Ta ureditev je nesprejemljiva zato, ker gre za odvzem prostosti, torej za enega najresnejših posegov v pravice posameznika, za osebe, ki niso storile nikakršnega kaznivega dejanja," poudarja raziskovalka na Mirovnem inštitutu.
Ob tem dodaja, da je to še zlasti nesprejemljivo, ker lahko odvzem prostosti traja do enega leta. Po njenih besedah je dolgotrajno zapiranje nedokumentiranih migrantov splošna praksa v Evropi in svetu, zato je tu vsekakor potreba po spremembah zelo velika ne le v slovenskem temveč v svetovnem merilu.
Pravice se v praksi ne izvajajo
V času bivanja v Sloveniji imajo sicer tujci pravico do nujnega zdravstvenega varstva, osnovne oskrbe, šoloobvezni mladoletni tujci pa imajo tudi pravico do osnovnega šolstva. Po besedah Kogovšek Šalamonove imajo nedokumentirani migranti v slovenskem pravnem redu najmanj pravic od vseh kategorij migrantov, saj imajo samo dve ekonomsko-socialni pravici.
Vendar pa sta tudi ti dve pravici po njenih besedah velikokrat le mrtva črka na papirju. "Kaj je nujno zdravljenje, namreč presodi šele zdravnik, velikokrat pa oseba sploh ne more do njega, ker ga ustavi že drugo osebje, ko od njega zahteva bodisi zdravstveno kartico bodisi denar za plačilo storitev," je dodala.
Sicer pa velja, da je tujec, ki ima lastna sredstva, dolžan sam kriti stroške svojega preživljanja in nastanitve ter stroške vračanja v matično državo. Te stroške pa solidarno nosi tudi oseba, ki je tujca pripeljala čez državno mejo na nedovoljen način, pojasnjujejo na policiji.
STA