V sojenju zaradi domnevno fiktivnih vpisov v koprsko srednjo šolo zaslišali priči
Na koprskem sodišču se je danes nadaljevalo sojenje nekdanjemu ravnatelju Srednje ekonomske in poslovne šole Koper Vladimirju Mlekužu, ki mu tožilstvo očita, da je s fiktivnim vpisom več tisoč oseb na izobraževanje odraslih šoli pridobil večjo premoženjsko korist. Nekdanji zaposleni na šoli sta pričali, da sam sistem ni omogočal omejitev vpisa.
KOPER > Postopek proti Mlekužu poteka ločeno, potem ko je ravnatelj Srednje tehniške šole Iztok Drožina za isto dejanje priznal krivdo, sodišče pa mu je izreklo pogojno kazen enega leta zapora s preizkusno dobo treh let in denarno kazen v višini 3750 evrov, smo poročali.
Na srednji ekonomski šoli, ki jo je tedaj vodil Mlekuž, pa naj bi po prepričanju tožilstva brez javnega razpisa v programe izobraževanja odraslih vpisali več kot 11.000 dijakov, ki so plačali skupaj milijon evrov vpisnin, pri čemer naj bi bili vpisi fiktivni.
Število vpisov se je močno povečalo od leta 2010 dalje
Na današnjem naroku je najprej pričala nekdanja pomočnica ravnatelja Branka Žerjal. Ta je poudarila, da so že leta na šoli za nekdanje dijake, ki so medtem opustili šolanje, izvajali samoizobraževanje, kar pomeni, da niso zanje izvajali predavanj, so jim pa omogočali opravljanje potrebnih izpitov za zaključek šolanja.
Število vpisov na tovrstno izobraževanje je bilo relativno majhno, a se je močno povečalo od leta 2010 dalje, in sicer zato, ker se je s spremembo zakonodaje status oseb, ki se izobražujejo kot odrasli, izenačil s statusom dijakov, je pojasnila Žerjalova. Z ministrstva niso prejeli nobenega navodila, da bi morali omejiti vpis v tovrstne programe, nenazadnje pa za to niso imeli niti zakonske osnove. Omejitve vpisa sicer določa resorno ministrstvo, vendar praviloma le za organizirane oblike izobraževanja, je dodala.
Za vpisnino zaračunavali manj kot sto evrov, kar je bilo manj kot v drugih šolah
Žerjalova je še zatrdila, da šolska inšpekcija na njihovo delo ni imela pripomb, visoko število vpisov pa je bilo po njenem odvisno tudi od tega, da so za vpisnino zaračunavali manj kot sto evrov, kar je bilo manj kot v drugih šolah.
Nekdanja psihologinja na šoli Silvestra Ražman, ki se je ukvarjala tudi z izobraževanjem odraslih, se je spomnila, da so doživeli več inšpekcijskih pregledov, tudi v zvezi s področjem izobraževanja odraslih, pa ni bilo nikoli nobene pripombe.
Ko se je povečal pritisk za vpis v programe izobraževanja odraslih, je Ražmanova na to opozorila ravnatelja Mlekuža. Ta pa ji je nato povedal, da se je obrnil na ministrstvo, kjer pa so po njegovih besedah odvrnili, naj kandidate še naprej vpisujejo.