V zadevi Balkanski bojevnik nova pričanja

Kronika
, posodobljeno:

Dokaznega postopka v zadevi Balkanski bojevnik ne bo tako hitro konec, kot je bilo pričakovano. Sodišče je namreč ugodilo zahtevi obrambe Anesa Selmana, da se zasliši dodatne priče. Selmana je sprememba obtožnice, ki jo je prejšnji teden vložilo tožilstvo, najbolj obremenila.

Dokaznega postopka v zadevi Balkanski bojevnik ne bo tako hitro konec, kot je bilo pričakovano
Dokaznega postopka v zadevi Balkanski bojevnik ne bo tako hitro konec, kot je bilo pričakovanoTit Košir

LJUBLJANA> Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar je prejšnji teden med predstavitvijo spremenjene obtožnice pojasnila, da gre za kozmetične popravke, z izjemo dejanj, ki se jih očita obtoženemu Anesu Selmanu. Ta je med četverico, ki ostaja v priporu oziroma hišnem priporu.

Tožilka v spremenjeni obtožnici navaja, da je Selman Italijanu Francescu Petrelliju med letoma 2007 in 2008 prodal okoli 450 kilogramov kokaina. Žgajnarjeva tukaj izhaja iz Petrellijeve izpovedi, ki se je skesal in danes sodeluje s pravosodnimi organi.

Selman: Petrellija nisem nikoli spoznal

Selman je danes te navedbe zanikal, saj da v tistem času ni bil nikoli v Italiji in Petrellija ni nikoli spoznal. Zatrdil je, da je bil v tistem obdobju skoraj ves čas z očetom v BiH, kjer ima sorodnike in kjer je prenavljal svoje stanovanje. V Ljubljano je prišel le toliko, da je podpisal predpogodbo za nakup drugega stanovanja in izplačal predujem.

Na podlagi te izpovedi je Selmanov zagovornik Dejan Marković sodišču predlagal, naj se zasliši Selmanove starše, bratranca, teto in tudi moškega, ki je prenavljal Selmanovo stanovanje v BiH. Tožilstvo je predlogu nasprotovalo, ker po njihovem mnenju dejstvo, da je Selman v tistem obdobju vmes odšel v BiH, še ne spreminja ugotovitev tožilstva. Senat je sklenil zaslišati starše, nato pa se bodo odločili, ali želijo slišati tudi bratrančevo izpoved. Sklepne besede tako vsaj še obravnavo ali dve verjetno ne bodo na vrsti.

Večina dokazov je bila izločena

Kljub načrtovanim pričanjem, Žgajnarjeva še vedno verjame,“da sodišče ve, kaj dela” in da bo glavno obravnavo sklenilo do roka, ko se še preostalim štirim priprtim izteče pripor. Ta rok je 23. november.

Sodišče je ravno pred tednom dni izločilo del dokazov, v spisu ostajajo italijanske in urugvajske listine. Po odločitvi o zahtevi za izločitev dokazov je sodišče večini priprtih pripor odpravilo. Tožilstvo se je na odločitev o odpravi pripora pritožilo, a neuspešno, saj je višje sodišče ocenilo, da pritožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da so vzroki za odpravo pripora pomanjkljivi, a teh pomanjkljivosti ne bi mogli odpraviti z razveljavitvijo sklepov o odpravi pripora. Sklep o odpravi pripora, ki ga je tožilstvo izpodbijalo, namreč po pojasnilu višjega sodišča temelji na sklepu o izločitvi nedovoljenih dokazov. Tukaj pa gre za posledično ugotovitev, da se je utemeljenost suma nekaterim obdolžencem glede očitka storitve kaznivih dejanj tako omajala, da je treba pripor odpraviti.

Tožilka je na sklep višjega sodišča dejala, da je to formalna zavrnitev pritožbe, saj je višje sodišče odločalo na podlagi spisne dokumentacije, večina dokazov pa je bila pred tem izločena.

STA