V zadevi Balkanski bojevnik prostost za osem obdolženih

LJUBLJANA> Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je po odločitvi o zahtevah za izločitev dokazov, s katerimi je obramba zatrjevala nezakonitost načina njihove pridobitve, pripor odpravil Draganu Tošiću, Jakobu Remškarju, Petru Khermayerju, Mirzetu Luceviću, Draganu Beljkašu in Boštjanu Kopčiču. Robertu Šabiču in Đemajliju Manđjuki pa odpravilo hišni pripor. Status pripornikov tako ohranjajo štirje obdolženi.

Kot je po današnji obravnavi potrdila tožilka Blanka Žgajnar, je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani izločil del dokazov, tako da ostajajo predvsem še italijanski in urugvajski.

Čakali so na dokumente iz Srbije

Sodišče v popoldanskem sporočilu za javnost pojasnjuje, da je o zahtevah za izločitev dokazov lahko odločalo šele sedaj, po pridobitvi pravno relevantne dokumentacije. Kot navajajo, je namreč tožilstvo sodišču šele 23. oktobra letos predložilo tako imenovano inicialno dokumentacijo iz Srbije oziroma listine, s katerimi naj bi razpolagal srbski preiskovalni sodnik, ko je presojal o uvedbi prikritih preiskovalnih ukrepov zoper tamkajšnjega osumljenca.

Zaradi ugovorov obrambe o domnevni nezakonitosti dokazov je sodišče že novembra lani preko mednarodne pravne pomoči zaprosilo sodišče v Beogradu, da dostavi dokumentacijo, na podlagi katere bi se lahko preverila utemeljenost ugovorov. Prvi odgovor iz Beograda so prejeli aprila letos, ne pa tudi zahtevane dokumentacije. Na ponovljeno prošnjo je sodišče septembra letos prejelo dokumentacijo, s katero je že razpolagalo, ne pa tudi dokumentacije, za katero je zaprosilo. To je, kot že omenjeno, sodišču slovensko tožilstvo dostavilo 23. oktobra.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču še pojasnjujejo, da je sodišče v vmesnem času kontinuirano izvajalo dokazni postopek. Sodišče je dokumentacijo srbskega sodišča kot dokaz izvedlo na glavni obravnavi 25. oktobra, nato pa je o ugovorih obrambe danes odločil senat. Ugotovil je, da odredbe za odreditev in podaljšanje nadzora telefonskih komunikacij ne dosegajo potrebnih pravnih standardov.

Sporno prisluškovanje?

Kot pojasnjujejo v sporočilu za javnost, dokumentacija v pobudah in predlogih za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov ni predstavljala zadostne podlage za uvedbo ali razširitev ukrepov, za katere se zahtevajo utemeljeni razlogi za sum, še posebej ne za prisluškovanje, ki pomeni najintenzivnejši poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti po 37. členu slovenske ustave.

Prvostopenjsko sodišče se je, še pojasnjujejo, tako oprlo na ustavo, zakon o kazenskem postopku ter na do sedaj sprejete odločitve vrhovnega sodišča.

Ob tem sodišče poudarja, da sojenje v zadevi Balkanski bojevnik še poteka, zato ga do njegovega zaključka skladno s sodnim redom ne bo dodatno komentiralo.

Obramba je sicer zatrjevala, da so dokazi iz Srbije, ko se je prisluškovalo domnevnemu sodelavcu slovenske skupine obtoženih Željku Vujanoviću, nedovoljeni.

Odvetniki so opozarjali, da prisluškovanje Vujanoviću ni potekalo v skladu z ustavno zagotovljenimi človekovimi pravicami in svoboščinami, saj je prisluškovala srbska varnostna agencija BIA (Bezbednosno-informativna agencija), ki da ni pooblaščena za prisluhe. Hkrati naj bi se Vujanoviću prisluškovalo dlje od zakonitega roka.

STA