Varnost ali politično kupčkanje

LJUBLJANA>“Prometna varnost nikoli ni bila politično kupčkanje, ker je cena življenj, izgubljenih na cestah, previsoka. V svetu to razumejo in tam se s prometno varnostjo ukvarjajo strokovnjaki,” predlog SDS in izid glasovanja v parlamentu komentira Robert Štaba, generalni sekretar AMZ Slovenije in predsednik Zavoda Varna pot. Dodaja še: “Žalostno je, da se lahko s prometno varnostjo ukvarja vsakdo, ki ima pet minut časa.”

Po predlogu, ki so ga v državnem zboru z večino ocenili kot primernega za drugo obravnavo, bi policisti za manjše prekrške (neuporabo varnostnega pasu, prekoračitve hitrosti za 10 do 20 kilometrov na uro, uporabo mobilnega telefona med vožnjo) izrekali le opozorila.

Milijoni iz zdravstvene blagajne

Štaba na naše vprašanje, ali so v predlogu res nanizani prekrški neznatnega pomena, odgovarja: “Hitrost je najpogostejši vzrok prometnih nesreč. Varnostni pas rešuje zdravje in življenja. Zaradi neuporabe varnostnega pasu zapravljamo tudi milijone evrov iz zdravstvene blagajne.”

Bojan Žlender, v.d. direktorata za promet, svari, da bi lahko predlagane spremembe vozniku dale nevarno sporočilo, da lahko enkrat na leto stori prekršek iz omenjenega seznama, če to ne bo prvič, pa ... “Nastaja način obnašanja, ki gre v nasprotno smer od želene, torej stran od strpne, varne vožnje,” meni Žlender.

Predlog se mu ne zdi dober, po njegovem mnenju bi lahko med manjše uvrstili le kakšne administrativne prekrške, povezane z dokumenti ali opremo. Policist ima že zdaj možnost, da v takih primerih presodi, ali naj voznika oglobi ali le opozori.

Brane Küzmič, trener varne vožnje in legenda slovenskega avtomobilističnega športa, razmišlja nekoliko drugače. Strinja se, da bi policisti imeli možnost večkrat izreči opozorila za manjše prekrške. “Voznik bi ravnal drugače, kot v primeru, ko dobi denarno kazen, plača in nadaljuje z vožnjo po svoje. Po opozorilu pa bi verjetno čutil moralno obvezo, da vozi po pravilih,” meni Küzmič.

Telefoniranje med vožnjo je nevarno

Se pa ob tem sprašuje, kaj je to manjši prekršek. “Manjši prekršek zagotovo ni uporaba mobilnega telefona med vožnjo, reakcijski čas se močno poveča, to je, kot če bi se po avtocesti peljali 200 kilometrov na uro,” dodaja. Manjše prekoračitve hitrosti bi po njegovem mnenju lahko šteli med blažje prekrške, čeprav so lahko tudi posledice takšnih prekrškov hude.

“Mobilni telefon med vožnjo je zelo nevarna reč, prav tako je lahko nevarna neprilagojena hitrost v naselju,” se s Küzmičem strinja Žlender, hitrost pa je po njegovem mnenju ključni dejavnik varnosti v prometu. Pešec ima precej možnosti, da preživi, če ga zadene vozilo s hitrostjo na primer 30 kilometrov na uro, pri 50 kilometrih na uro so njegove možnosti le še 50-odstotne, pri 65 kilometrih na uro pa mu ni rešitve. Glede uporabe varnostnega pasu pa postreže s podatki iz svetovnih raziskav. Te kažejo, da pas v 75 odstotkih primerov bistveno zmanjša posledice nesreče. Le v dveh od tisoč primerov se zgodi, da bi bilo morda bolje, če potnik ne bi bil pripet.

Žlender izziv vidi predvsem v tem, da bi veljalo nagraditi voznika, ki vozi pametno in ne dela prekrškov. Na očitke, da policistom gre le za to, da “kasirajo”, pa bi bilo moč odgovoriti s policijskim kodeksom. Žlender je predlog predstavil lani. Imajo ga, denimo, na Nizozemskem.

SIJAN PRETNAR

Brane Küzmič: “Če bi dobili opozorilo, bi imeli moralnega mačka in bi verjetno čutili moralno obvezo, da vozijo drugače.”Nada Mihajlovic

V začetku septembra se je na hitri cesti pri Ajdovščini zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl romunski voznik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom Grs Ajdovščina

Robert Štaba: “Žalostno je, da se lahko s prometno varnostjo ukvarja vsak, ki ima pet minut časa.”STA