“Vedeli so, da nista kreditno sposobna”
Nekdanji prvi mož NLB Draško Veselinovič je na ljubljanskem okrožnem sodišču danes zavrnil očitke o neupravičeni odobritvi kredita Simoni Dimic za nakup hiše v Murglah. Očitke sta zavrnila tudi nekdanja člana uprave Matej Narat in Miran Vičič. Tožilec Luka Moljk pa je poudaril, da so Dimičevi in njenemu očetu pridobili 335.000 evrov koristi.
LJUBLJANA > Nekdanja vodja kabineta takratnega predsednika vlade Boruta PahorjaSimona Dimic naj bi s partnerjem Romanom Horvatom leta 2009 za pol milijona evrov kupila hišo, za njen nakup in obnovo pa sta z očetom pri NLB najela kredit. Tožilec je ob današnjem začetku glavne obravnave poudaril, da so obtoženi sodelovali pri zlorabi položaja, da bi Dimičevi in njenemu očetu pridobili premoženjsko korist.
Dimičevim posojilo z nižjimi obrestmi
“Nekdanji člani uprave so aprila 2009 podpisali sklep o odobritvi kredita Simoni Dimic in njenemu očetu, Viktorju Dimicu, vsakemu v višini 350.000 evrov za dobo 30 let, kljub temu da so bili seznanjeni z visokimi tveganji in so vedeli, da je banka v celoti financirala nakup in obnovo hiše,” je prepričan tožilec.
Kredita so, je dejal Luka Moljk, odobrili z namenom, da Dimičevi in njenemu očetu pridobijo premoženjsko korist v obliki nižjih obresti. “Vedeli so, da nista kreditno sposobna, oba kredita pa sta bila neprimerno zavarovana,” je pojasnil.
Veselinovič: Banka ni ugotovila oškodovanja, kredit se redno plačuje
Draško Veselinovič se s tožilcem ni strinjal. “Kredit je bil dan po ustaljenem postopku. Sama banka ni ugotovila oškodovanja, kredit se redno plačuje,” je dejal. Zanikal je tudi kakršnekoli nepravilnosti pri tem. Večina kreditov, okrog 98 odstotkov, je bila v banki po njegovih besedah takrat podeljena izven osnovnega cenika, večinoma je šlo za individualno obravnavo kreditojemalcev, je pojasnil.
Narat: Bil sem le zadnji podpisnik
Matej Narat je dejal, da je kot član uprave pogodbe o stanovanjskih kreditih vedno podpisoval kot zadnji, saj se v vsebinske pogoje ni spuščal, ker je imel drugo, pomembnejše delo. “Vedno sem preverjal, ali so na teh vsi podpisi, kreditojemalcev pa nisem poznal in z njimi nisem nikoli bil v stiku,” je dejal.
Tudi primer posojila Dimičevi je šel “mimo njega, tako kot vsi ostali stanovanjski krediti, ker za to nisem bil zadolžen”. Pojasnil je, da je šlo le za to, da je bil tretji podpisnik takšnih pogodb, saj so jih morali podpisati trije od petih članov uprave. “Da ni manjšina odločala o volji večine.”
Vičič: kredit Dimičevi obravnavan enako kot vsi ostali
Da je bil kredit Dimičevi obravnavan enako kot vsi ostali krediti, je zatrdil tudi Miran Vičič, ki je dejal, da Dimičevih ne pozna. Kreditna sposobnost vseh vpletenih je bila zadostna, kredit pa je bil tudi zadostno zavarovan. To po njegovih besedah dokazuje tudi dejstvo, da s kredit redno odplačuje. “Če je kredit, ki se redno plačuje, primer slabe bančne prakse, kaj je potem primer dobre,” se je vprašal.
Odvetnik Gorazd Fišer je po predstavitvi obtožnice dejal, da je ta, taka kot je, v nasprotju sama s seboj. Ali je v tržnem gospodarstvu mogoče govoriti o premoženjski koristi kreditojemalcu, ki je posojilo dobil po nižji obrestni meri, kot je bila oglaševana, pa se je spraševal odvetnik Mitja Jelenič Novak.
V NLB so ob začetku sojenja ocenili, da se kredita redno odplačujeta, zato bi težko govorili o oškodovanju, tožilec pa je danes ponovil, da obtožnica ne govori o oškodovanju banke, temveč o pridobitvi premoženjske koristi Dimičevema.
Sojenje nekdanjim vodilnim v NLB se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo 10. marca.
STA
