Vedeli so, da žerjav ni bil namenjen prevozu ljudi

NOVA GORICA > Sojenje obtoženim Romanu Sladiču, Andreju Koširju in Ismetu Turanoviću se je po spomladanskem zagonu in sodnih počitnicah včeraj začelo znova. Pred tričlanski senat novogoriškega okrožnega sodišča je stopilo nekaj nekdanjih delavcev Primorja in strokovnjakov z različnih področij, od katerih so tako tožilstvo kot zagovorniki obtoženih skušali dobiti odgovore na ključno vprašanje v tem postopku - kdo je bil odgovoren za tragično delovno nesrečo.

Tragična delovna nesreča se je zgodila pred natanko šestimi leti ob izkopu 180 metrov globokega vertikalnega tlačnega jaška črpalne hidroelektrarne Avče. V njej sta življenje izgubila 37-letni hrvaški državljan J. M. in 49-letni državljan Bosne in Hercegovine J. R., dva delavca pa sta se laže poškodovala. Vsi so bili delavci družbe Primorje Geotehnika. Zaradi okvare strojnice žerjava in natrgane jeklenice, s katero so se po jašku spuščali trije zaposleni, naj bi košara z delavci padla 70 metrov globoko. Ustavil naj bi jo šele varovalni oder na globini 180 metrov. 27-letni delavec, ki je bil tedaj spodaj, je še pravočasno odskočil in se le laže poškodoval.

“Sporna uporaba žerjava za prevoz ljudi”

Marko Ranzinger naj bi bil na delovišču ČHE Avče odgovoren za nadzor podzemnih del, njegov nadrejeni pa je bil Miran Komel, vodja projekta gradnje ČHE. Dejal je, da naj bi bilo v projektni dokumentaciji točno določeno, kdaj se žerjav lahko uporablja in kdaj ne, zlasti za prevoz ljudi. Za brezhibnost strojev in opreme naj bi bil zadolžen izvajalec del, natančneje služba vzdrževanja v Primorju.

“Uporaba žerjava se mi je zdela sporna, a o tem nisem obvestil nikogar, saj je bilo to izven mojih kompetenc. Odgovorna za nastalo napako naj bi bila tehnični vodja in lastnik dvigala,” je povedal. A omenjeni projekt očitno ni imel sreče s tehničnimi vodji, saj so se med gradnjo zamenjali kar trije.

“Tako piše v zakonu”

Marko Fajič z ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je vodil postopek pregledovanja dokumentacije prijavljenega projekta ČHE Avče, je poudaril, da se njihova služba ne ukvarja z vsebinskim pregledom projekta, ampak preverjajo formalne podrobnosti priloženih revizij, predpisov, dovoljenj, ki so priložene projektni dokumentaciji. Ustrezati morajo namreč predpisom zakona o rudarstvu ter o upravnem postopku. “Za projekta sta v tem primeru odgovorna projektant, ki pripravi projekt, in revident, ki preveri njegovo skladnost in odpravlja napake. Nadzor pa izvaja rudarska inšpekcija, mi smo le upravni organ,” je dejal.

V vlogi prič je nastopilo tudi nekaj nekdanjih delavcev, ki so na delovišču opravljali gradbena dela. Povedali so, da hrup pri delovanju žerjava ni nastal čez noč, ampak se je stopnjeval. Delavci bi za spust v jašek namesto dvižne košare sicer lahko uporabili oder oziroma stopnice, a bi za spust ali vzpon porabili približno 45 minut.

Bali so se odpovedi

Vedeli so, da žerjav ni za prevoz ljudi, a niso na to nikogar posebej opozorili. Bali so se za svoja delovna mesta in so raje delali po navodilih nadrejenih. Po tragični nesreči naj bi se način dela v jašku spremenil.

Žerjav naj bi spadal v drugi obratovalni razred, kar pomeni, da je namenjen zgolj dvigovanju materiala, ljudje pa se z njim lahko prevažajo le, če ima nameščeno dodatno zavoro. Vendar, kot je povedal predstavnik slovenske družbe, ki naj bi tovrstne žerjave izdelovala po licenci nemškega proizvajalca, montaža dodatne zavore ni bila možna, saj niso smeli posegati v obstoječi načrt izdelave. Potrebno bi bilo namreč pridobiti dovoljenje nemške družbe, česar pa niso storili.

Delavci so potrdili, da nihče ni smel odpirati reduktorja, ki je z zvokom opozarjal na napako, ampak naj bi to lahko storili le izdelovalci. Nov reduktor so nabavili in je bil že pripravljen za montažo, ki naj bi jo opravili naslednji dan, a je zamenjavo prehitela tragična nesreča.

Sojenje se bo nadaljevalo jutri.

ANA CUKIJATI

Na delovišču ČHE Avče sta pred šestimi leti umrla dva delavca Primorja