Veliko ovadenih, malo kaznovanih

LJUBLJANA> Policija je lani po zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja obravnavala 930 kaznivih dejanj, dobrih 22 odstotkov več kot leto prej.

Po podatkih vrhovnega tožilstva so tožilstva v lanskem letu prejela 1338 ovadb zoper pravne osebe, skupaj z nerešenimi ovadbami iz prejšnjih let so jih imeli v delu 2298. Rešili so jih dobro polovico oziroma 1253. Zavrgli so jih 732 oziroma 58 odstotkov, vložili 172 zahtev za preiskavo, 80 neposrednih obtožb in obtožnih predlogov, na drug način pa rešili 269 primerov.

Lani je bilo proti pravnim osebam izrečenih 40 sodb: enajst obsodilnih, tri oprostilne in 26 zavrnilnih. Med enajstimi obsodilnimi sodbami so se štiri končale z denarno kaznijo in sedem s pogojno obsodbo. V nobenem primeru se sodišče ni odločilo za odvzem premoženja.

Delež zavrženja ovadb je visok tudi zato, ker pravna oseba med samim postopkom preneha obstajati oziroma gre v stečaj, pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo.

Zakaj se je zdaj spet pokazala nuja po spremembi zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja? Pri drugi noveli so se določbe usklajevale s kazenskim zakonikom, uvedeni sta bili tudi novi stranski kazni: prepoved udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja in prepoved trgovanja s finančnimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu. Zdaj pa je nujno zakon uskladiti s prenovljeno kazensko zakonodajo, ki je začela veljati sredi letošnjega maja. Prej omenjeni stranski kazni bo po novem urejal dopolnjen zakon o izvrševanju kazenskih sankcij.

Po noveli zakona bo pravna oseba, ki bo v stečaju, lahko kazensko odgovorna ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno pred uvedbo stečajnega postopka ali med njim. Kazni pravni osebi ne bodo izrekli, sledil pa bo lahko odvzem premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov. Parlament bo predlog zakonske spremembe obravnaval po skrajšanem postopku.

Sicer pa je zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja eden od kamenčkov v mozaiku boja proti gospodarski kriminaliteti. Kot je znano, je na ministrstvu za notranje zadeve nastala strategija obvladovanja gospodarske kriminalitete, na obravnavo pa čaka tudi resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete do leta 2016.

Eno od poglavij obravnava prav gospodarsko kriminalitete. Kot ugotavljajo snovalci resolucije, v Sloveniji sicer deluje več institucij in organov za nadzor gospodarskega poslovanja, ki pa svoje naloge izvajajo razpršeno, vsak na svojem delovnem področju in z nizko stopnjo koordinacije. Kot ugotavljajo, je nujno v predkazenskih in kazenskih postopkih zagotoviti prednostno obravnavo težjih, kompleksnejših in organiziranih oblik gospodarske kriminalitete in korupcije.

SILVA KRIŽMAN