Višji sodniki potrdili sodbo štirim brezdomcem

KOPER> Pred dobrim letom, natančneje decembra 2009, je občan v opuščeni in nedokončani stavbi Porton II na obrobju koprskega mestnega jedra naletel na grozljiv prizor, na truplo pretepenega brezdomca Maksa Mlakarja. Koprski kriminalisti so nekaj dni zatem zaradi njegove smrti ovadili četverico brezdomcev, 33-letnega Sebastjana K. iz Kranja in 34-letnega Toneta G. iz Črnomlja ter zakonca Simona in Urško V. z Gorenjske. Četverica naj bi se pogosto družila s pokojnim, zakonca pa naj bi si z njim delila tudi streho nad glavo.

Vsi štirje so sedli na zatožno klop koprskega okrožnega sodišča, ki je po dokazen postopku Toneta G. in Sebastjana K. obsodilo zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe - obema je prisodil tri leta zaporne kazni. Oba sta se sicer izgovarjala, da zaradi njunih udarcev in brc Maks Mlakar ni mogel umreti. “Od mojih udarcev že ni umrl,” se je branil Sebastjan K. in vztrajal, da sta se s Tonetom G. le branila, ker da ju je Mlakar prvi napadel. Tone G. je sploh zanikal, da bi pokojnega pretepal. A jima senat ni verjel.

Na pogojni zaporni kazni pa je senat obsodil Simona in Urško V., na šest mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta, in sicer zato, ker brezdomcu nista pomagala oziroma nista poklicana na pomoč policistov. Tožilstvo je sprva tudi oba zakonca obtožilo povzročitve posebno hude poškodbe, vendar ju je po dokaznem postopku nato obtožilo opustitve pomoči. “Če bi poklicala policijo ali reševalce, bi lahko Mlakarja rešili. Zato, da jih nista poklicala, ampak sta šla raje na pijačo, sta se zavestno odločila,” je sodbo pojasnila sodnica Darja Srabotič, ki je vodila kazenski senat.

Na takšno sodbo sta se pritožila zagovornika obeh zakoncev in višjim sodnikom predlagala, da njuna varovanca oprostijo oziroma sodbo razveljavijo in vrnejo v ponovno obravnavo. Višja državna tožilka se z njima ni strinjala in je predlagala, da sodbo potrdijo.

Z njo so se strinjali tudi višji sodniki, ki so pred časom obe pritožbi zavrnili in potrdili sodbo okrožnega sodišča. Ta je zdaj pravnomočna. Višji sodniki niso podvomili v oceno senata okrožnega sodišča, da bi pravočasna pomoč lahko rešila življenje pokojnemu Mlakarju. “Dolžnost nudenja pomoči obstaja ne glede na to, ali bi bila pomoč lahko uspešna, saj 130. člen kazenskega zakonika (o kaznivem dejanju opustitve pomoči, op.p.) ne daje pravice tistemu, ki je to pomoč dolžan nuditi, da bi ocenjeval, ali je osebi, katere življenje je v nevarnost, njegova pomoč potrebna,” so zapisali v obrazložitvi sodbe višji sodniki. Maksa Mlakarja so po naključju našli šele nekaj dni po tem, ko sta ga Sebastjan K. in Tone G. pretepla, zakoncema z Gorenjske, ki sta po dogodku odšla na pijačo, pa naj bi zabičala, naj ne pokličeta nikogar. SP