Vojtehu Volku leto in pol zapora
Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi Mip Vojteha Volka, Marka Volka in Martina Kovača oprostilo za kaznivo dejanje preslepitve bank. Sodbo za Vojteha Volka zaradi zlorabe položaja in pravic pri pridobitvi kredita je potrdilo, a kazen znižalo na eno leto in šest mesecev zapora.
LJUBLJANA Zdenko Cujnik, ki brani Vojteha Volka, je s sodbo deloma zadovoljen in ne izključuje uporabo izrednih pravnih sredstev. Argument za oprostitev trojice za kaznivo dejanje preslepitve bank, ki bi sicer zastaralo konec julija, pa je bil, da so banke Mipu odobrile zadnji kredit zato, da so reševale druge kredite.
Na sodbo okrožnega sodišča, ki je februarja lani Vojteha Volka obsodilo na šest let, Marka Volka in Martina Kovača pa vsakega na dve leti in šest mesecev zapora, so se pritožili vsi trije. Višjemu sodišču so predlagali oprostitev ali pa razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje.
V sodbi na prvi stopnji namreč po prepričanju njihovih odvetnikov sodišče ni dovolj upoštevalo izjav prič in dokazov, da so banke zadnji kredit Mipu dale, ker so ga želele ohraniti pri življenju, ne pa ker bi bile zavedene. Banke so vedele, da Mip ni kreditno sposoben, saj so imele do njega že več kot 80 milijonov evrov terjatev, z zadnjim kreditom pa so ga želele ohraniti, dokler v družbo ne bi prišel nov strateški partner.
Cujnik je na današnji javni seji utemeljeval še, da je pri njegovem klientu, ki je bil na prvi stopnji obsojen zlorabe položaja ali pravic zaradi nenamenske porabe kredita, prišlo do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določb kazenskega postopka.
Na javno sejo višjega sodišča ni prišel nihče od obdolženih. Kot je povedal Cujbik, je Vojteh Volk prestal operacijo in je na postoperativnem zdravljenju. Njegove zdravstvene težave, ki da se še stopnjujejo, so Cujniku odpirale tudi vprašanje, ali je enotna kazen šestih let primerna. Previsoka se mu je zdela zlasti v delu, ki se nanaša na zlorabo položaja ali pravic pri nenamenski porabi kredita. Zagovornika Marka Volka in Martina Kovača se javne seje nista udeležila.
Na sodbo okrožnega sodišča se je pritožila tudi tožilka, vendar le v delu, ki se nanaša na izrek stranske denarne kazni v višini 35.000 evrov. Okrožno sodišče te kazni ni dosodilo, a bi jo po prepričanju tožilstva moralo, saj da je slo za kazniva dejanja iz koristoljubja.