Voznico rešilca so oprostili

NOVA GORICA > Natanko sedem let po tragični nesreči, ki se je zgodila na primorski avtocesti, pri počivališču Studenec, je zadeva dobila svoj sodni epilog. Sodnica novogoriškega okrožnega sodišča Andrejka Luznik je obtoženo 29-letno Andrejo V. oprostila vseh obtožb. Voznica reševalnega vozila tako ni kriva za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, v kateri je zaradi hudih poškodb umrla tedaj 36-letna Italijanka Serena R.

Potek nesreče ostaja nepojasnjen

Nesreča se je zgodila 28. septembra 2007 okoli 9.15 na avtocesti med počivališčem Studenec in izvozom Postojna. Trku naj bi botrovale slabe vremenske razmere in rahel spust avtoceste. Kot so ugotovili policisti, je najprej počilo med reševalnim vozilom in fiatom 600. Nesrečo naj bi povzročila tedaj 22-letna voznica reševalnega kombija zdravstvenega doma Sežana, ki je v hudem nalivu s sodro najverjetneje spregledala italijanski avtomobil, ki je počasneje vozil pred njo. Brez zaviranja naj bi med vožnjo po voznem pasu silovito trčila v fiatov zadek.

Po trčenju naj bi osebni avtomobil odbilo desno v odbojno ograjo, reševalni kombi pa je nato zadel še v zadek tovornjaka, ki je vozil pred fiatom. V sežanskem rešilcu so se laže poškodovali voznica in dva pacienta, v italijanskem fiatu pa je umrla italijanska policistka Serena R. V močnem nalivu s sodro so se tistega dne na avtocesti pri Postojni istočasno zgodile tri prometne nesreče.

Tožilstvo je Andreji V. očitalo povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, kar pa je obdolženka, ki sicer še ni bila nikoli kaznovana, ves čas ostro zanikala.

Sodna zgodba se je začela razpletati lani novembra, ko reševalka sežanskega zdravstvenega doma svoje krivde po obtožbi ni priznala. Sodišče je med postopkom zaslišalo več prič: udeležence prometne nesreče, očividce in udeležence ostalih dveh nesreč, ki sta se zgodili v bližini. Na sojenju so prebrali tudi izvedenska mnenja prometnih in strojnih strokovnjakov.

Dokazi nakazovali krivdo?

Višja državna tožilka je v zaključnih besedah vztrajala pri obtožbah in sodišču predlagala, da Andrejo V. spozna za krivo. Kljub slabšim voznim razmeram je zaradi neprilagojene hitrosti (vozila naj bi s hitrostjo 120 kilometrov na uro) ogrozila večje število udeležencev v prometu, ena oseba pa je na kraju nesreče umrla. S tem naj bi obtožena izpolnila vse znake kaznivega dejanja, za kar sta bila ključna dva dokaza. Forenzična preiskava je na sprednjem delu reševalnega vozila našla delce osebnega avtomobila fiat seicento, tablici obeh vozil, ki sta odleteli in obstali druga ob drugi, pa naj bi pričali o silovitem trku. Kljub obtoženkini dosedanji nekaznovanosti in časovni oddaljenosti dogodka je tožilstvo zanjo predlagalo pogojno obsodbo leta in pol zapora s preizkusno dobo treh let in pol.

Obtoženkin zagovornik je sodišču predložil svoje ugotovitve, da je do nesreče prišlo zaradi spleta okoliščin, ki jih Andreja V. ni mogla predvideti ali se jim izogniti. Zaradi sodre na vozišču vozil ni bilo mogoče normalno ustaviti, avtomobil z italijanskimi registrskimi oznakami pa naj bi vozil s hitrostjo 36 kilometrov na uro. Zagovornik je poudaril, da obtoženki ni mogoče očitati kaznivega dejanja, pri katerem je vztrajalo tožilstvo, saj ji ni bilo dokazano. Predlagal je oprostilno sodbo in sodišče je sledilo njegovemu predlogu. Sodba še ni pravnomočna.

ANA CUKIJATI