Vozniki se še vedno premalo zavedajo svoje odgovornosti

LJUBLJANA > Zaradi neprilagojene hitrosti je lani umrlo 49 ljudi, nepravilna stran oziroma smer vožnje je bila vzrok za smrt 23 ljudi, zaradi izsiljevanja prednosti je izgubilo življenje 12 ljudi. Pijani vozniki so povzročili 1527 nesreč in zakrivili 30 smrti, osem več kot leto poprej, ali povedano drugače - lani so bili krivi za vsako tretjo smrtno žrtev. Skrbi podatek, da se zvišuje stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom. Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri teh voznikih je bila lani 1,59 promila (predlani 1,32).

V prometnih nesrečah je lani umrlo enajst ljudi več kot v letu 2018, število poškodovanih se je zmanjšalo za tri odstotke in je bilo najmanjše v zadnjih 25 letih. Glede prometne varnosti je bila še posebej črna prva polovica leta, ko je umrlo 37 odstotkov več ljudi kot leto poprej. V drugi polovici leta se je prometna varnost izboljšala. Od julija do oktobra je na slovenskih cestah umrlo najmanj ljudi v zgodovini Slovenije.

Primorska negativno izstopa

Lani so po črni prometni statistiki najbolj negativno izstopale primorskonotranjska, goriška in koroška statistična regija, kjer se je najbolj povečalo število smrtnih žrtev v primerjavi z letom poprej, najvišje je tudi število umrlih na 10.000 prebivalcev. Goriška ima statistično 1,11 umrlega na 10.000 prebivalcev, primorsko-notranjska regija pa 1,14 na 10.000 prebivalcev.

“Varnosti ni nikoli dovolj”

“Varnosti na cesti ni nikoli dovolj,” je včeraj ob predstavitvi podatkov o prometni varnosti v lanskem letu poudarila Vesna Marinko, v. d. direktorice agencije za varnost prometa: “Vse naše akcije in aktivnosti gredo v pravo smer, saj opozarjamo na najbolj tvegane dejavnike varnosti: alkohol, uporabo mobilnih naprav, neupoštevanje omejitev hitrosti in na najbolj ranljive skupine udeležencev.”

Številke, ki obeležujejo preteklo leto, niso najbolj spodbudne, čeprav je trend skozi daljše časovno obdobje dober, je še dodala. “Naše stališče je jasno - vsako ugaslo življenje na cestah je odveč, je nepotrebno. Žalosti me, da je zavedanje udeležencev glede odgovornosti in kulture v prometu še vedno premajhno, saj vsak, ki spije alkohol in zavestno sede za volan, kaže na neodgovoren odnos do družbe,” je poudarila Vesna Marinko.

Umrlo več motoristov

Lani se je poslabšala tudi varnost voznikov dvokolesnikov, umrlo je 20 motoristov, dva mopedista in voznik mopeda do 25 kilometrov na uro, kar je 26 odstotkov več kot predlani. Umrla sta tudi dva sopotnika na motornih kolesih. Med ranljivimi udeleženci v prometu je umrlo še 15 pešcev in devet kolesarjev. Med smrtnimi žrtvami je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov (29, štirje manj kot v letu 2018). Lani so na slovenskih cestah umrli še trije vozniki tovornjakov, voznika traktorjev in voznik avtobusa.

“Ni zakona, ki bi preprečil vse nesreče”

Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi, je povedal, da se je prometna varnost v zadnjem desetletju precej izboljšala. “A žal pridejo obdobja, ko se ta poslabša,” je dejal. Policija je izvedla številne represivne ukrepe, ves čas izvaja tudi preventivne aktivnosti ... “Večkrat smo že poudarili, da ni zakona na svetu, s katerim bi lahko preprečili vse prometne nesreče, zato se moramo zavedati, da lahko za lastno varnost in varnost drugih največ naredimo sami. To je del družbene odgovornosti, ki jo mora prevzeti vsak prometni udeleženec,” opozarja Kapun.

49 ljudi je lani umrlo zaradi neprilagojene hitrosti, 30 žrtev pa je bilo zaradi alkohola

Policija bo v tem letu uvedla dodatne aktivnosti. Policisti bodo pri ogledih prometnih nesreč uporabljali tudi skenerje, ki so jih konec lanskega leta dobile še zadnje štiri prometne policije. Kapun se strinja, da nekateri ukrepi med ljudmi niso najbolj priljubljeni, “toda če z njimi rešimo vsaj eno življenje in vsaj eno družino obvarujemo tega, da bi se zavila v žalost, smo policisti in policistke pripravljeni prenesti tudi jezo kakšnega voznika, ki smo mu zaradi prehitre vožnje (upravičeno) napisali položnico”.

Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom se je pripetilo na regionalnih cestah, kjer se je število žrtev lani najbolj povečalo. Več smrtnih žrtev je bilo tudi na cestah v naselju in lokalnih cestah. 15 ljudi pa je umrlo na avtocestah in hitrih cestah.Dean Polc, vodja službe za cestninski nadzor na Darsu, je opozoril, da se nekateri vozniki pri spremenljivi prometni signalizaciji, ki označuje preusmeritve, obnašajo, kot da je sploh ni.

Kršitve ugotavljajo tudi pri vožnjah v predore pri rdečem semaforju oziroma pri rdečem križu, ki prepoveduje vožnjo po prometnem pasu. Ugotavljajo, da vozniki niso dovolj zbrani, nekateri pa se namerno izognejo vožnji skozi nadzorno točko. S policijo so se dogovorili, da bodo takšne kršitelje obravnavali bolj dosledno. V enem izmed zadnjih nadzorov so obravnavali kar 20 kršitev. Voznike pozivajo, naj bodo zbrani in naj upoštevajo prometno signalizacijo.