Vožnja pod vplivom alkohola ali drog še vedno eden glavnih vzrokov najhujših prometnih nesreč
Vožnja pod vplivom alkohola ali drog še naprej ostaja eden glavnih vzrokov najhujših prometnih nesreč v Sloveniji. Posledica vožnje pod vplivom alkohola je vsaka deseta prometna nesreča, alkoholizirani vozniki pa povzročijo med 25 in 30 odstotkov prometnih nesreč s smrtnim izidom, kažejo podatki Javne agencije RS za varnost prometa (AVP).
Vsaka deseta prometna nesreča je posledica vožnje pod vplivom alkohola.
Foto: AiLJUBLJANA • Lani je v prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola oz. drog, umrlo 31 ljudi, kar je tretjino vseh lanskih žrtev na slovenskih cestah. Letos do 31. maja so odgovorni zabeležili 493 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, kar je 12 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani (563). V teh nesrečah je življenje izgubilo 11 oseb, medtem ko jih je lani v enakem obdobju pet. So pa letos zabeležili nekoliko manjše število hudo telesno poškodovanih in za 20 odstotkov manj lažje poškodovanih.
Povprečna stopnja alkoholiziranosti v prometnih nesrečah je znašala 1,41 gramov alkohola na kilogram krvi in je bila višja kot lani, ko je znašala 1,37, navaja sporočilo AVP. Policisti so letos do konca maja odredili 164.896 alkotestov (lani 183.873), od tega je bilo 3479 pozitivnih (lani 4062) in 116 (lani 97) odklonjenih.
Prometne nesreče zaradi drog
Vozniki, ki so vozili pod vplivom drog, so lani povzročili 84 prometnih nesreč oz. 0,8 odstotka vseh nesreč. Odgovorni so bili za sedem odstotkov nesreč s tragičnimi posledicami. Za letošnje leto podatki do konca maja kažejo, da je bilo pod vplivom drog 29 povzročiteljev prometnih nesreč, pri čemer je ena oseba izgubila življenje.
Policisti so do konca maja letos odredili 790 (lani 702) strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 97 pozitivnih (lani 98) in 415 odklonjenih (lani 355).
Policija bo prihodnji teden poostreno preverjala psihofizično stanje voznikov.
Foto: PolicijaOpozorila in preventivni ukrepi
Na AVP opažajo, da Slovenijo še vedno zaznamujeta visoka toleranca do uživanja alkohola in njegova lahka dostopnost, tudi za mladoletnike, na kar kažejo tudi številke. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki jih navaja sporočilo, je registrirana poraba alkohola v letu 2024 znašala 10 litrov čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, kar Slovenijo uvršča nad evropsko povprečje.
AVP zato po vsej Sloveniji skozi vse leto izvaja številne preventivne dogodke in terenske aktivnosti za različne skupine udeležencev v prometu. V okviru javnega poziva za nevladne organizacije tudi podpira in sofinancira projekte, usmerjene v ozaveščanje o nezdružljivosti alkohola, drog in prometa.
Med njimi je tudi akcija 40 dni brez alkohola, ki jo organizira Slovenska Karitas skupaj s partnerskimi organizacijami. Posebno pozornost namenja mladim voznikom v okviru delavnic za srednješolce Vozimo pametno.
V okviru programa Sožitje za starejše ter delavnic za e-kolesarje AVP v juniju dodatno opozarja na nevarnosti in tveganja vožnje ter sodelovanja v prometu pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi.
Pomemben del preventivnega dela AVP predstavljajo tudi rehabilitacijski programi za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola ali drog. Letno se jih udeleži okoli 4000 voznikov.
Celotedenska akcija Varno brez alkohola
Od ponedeljka do prihodnje nedelje bo AVP skupaj s policijo izvaja tudi nacionalno preventivno akcijo Varno brez alkohola in drog. Policija bo v času akcije, ki poteka tudi na ravni EU, poostreno preverjala psihofizično stanje voznikov, še posebej v petek, ko bo potekal mednarodno usklajen maraton nadzora.