Vrat zapora ne bodo odpirali na široko

LJUBLJANA > Vlada je v četrtek sprejela odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora ter določitvi začasnih ukrepov. Odlok med drugim določa prekinitev zaporne kazni in pooblastila bivšim oziroma obstoječim zaposlenim, ki opravljajo druge naloge in so nekoč že bili pravosodni policisti, da jih lahko vključijo v delo.

Bojan Majcen je pojasnil, da je bila prekinitev prestajanja zaporne kazni mogoča že zdaj, so pa bili doslej razlogi na strani zaprtih, denimo njihovo slabo zdravstveno stanje ali slabo zdravstveno stanje njihovih ožjih družinskih članov ter opravljanje nujnih in neodložljivih del. Zdaj je ta ukrep mogoč tudi zaradi prezasedenosti zaporov. Stanje se namreč alarmantno slabša, lani je bilo zaprtih 1500 oseb, na včerajšnji dan pa 1827, je pojasnil direktor.

Še naprej za boljši položaj pravosodnih policistov

Med ukrepi, ki so v medresorskem usklajevanju iz novele zakona izpadli, je Majcen navedel enkratno denarno nagrado in druge bonitete za pravosodne policiste. Ob tem je napovedal, da se bodo še naprej borili za izboljšanje statusa pravosodnih policistov, saj da je ravno plača “pomemben dejavnik, ki bo verjetno tudi v prihodnje privabil ljudi v zaporski sistem”.

Ne bodo na široko odprli vrata zaporov

S tem ukrepom lahko po njegovih besedah vzpostavijo vzdržno stanje. “To seveda ne pomeni, da bomo na široko odprli vrata in dejansko v ponedeljek spustili večjo skupino zaprtih iz zaporov. To se ne bo zgodilo,” je zagotovil Majcen. Vsak primer bodo obravnavali individualno, v poštev za prekinitev kazni pridejo izključno tisti, ki imajo že sedaj možnost izhodov in ki so nastopili kazen s prostosti, saj ti ne predstavljajo velikega tveganja, je še pojasnil.

Število po njegovih besedah ne bo veliko, kolikšno bo, pa ni želel napovedati, saj seznamov po njegovih trditvah še ni. “Ko bo ta ukrep stopil v veljavo, se ga bomo posluževali individualno,” je napovedal. Na navedbe pravosodne ministrice Andreje Katič, da naj bi doslej že evidentirali do 30 kandidatov za prekinitev zaporne kazni, je odgovoril, da je sam v državnem zboru pojasnjeval, da jih bo manj kot sto, da gre za okvirne ocene, kdo bi lahko izpolnjeval pogoje, da pa seznamov še ni.

Bojan Majcen

direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij

“V svojem mandatu gotovo ne bom izvajal privatizacije zaporov, tako da se mi zdi, da ta ukrep ni pravi. Zapori so državni, to je državna institucija in tako naj tudi ostane.”

Obsojenci se novih ukrepov ne veselijo

Ob tem je omenil izkušnjo iz časa epidemije covida-19, ko so iz zaporov izpustili približno 200 oseb, pa se ni nič zgodilo in so se vse vrnile. Dodal je tudi, da obsojenci tega ukrepa ne bodo veseli, ker jim čas prestajanja kazni med prekinitvijo ne teče. Ukrepe bodo sprejeli v soglasju z obsojencem. Po Majcnovih napovedih se bodo ukrepa, če bodo ocenili, da je potreben, lotili takoj, ko bo odlok stopil v veljavo.

Pojasnil je še, da oseb, ki bodo prekinile prestajanje kazni, ne bodo nadzorovali, saj bodo v tem času svobodni državljani. “Dejansko gre tu za zaupanje,” je pojasnil.

Glede pravosodnih policistov pa je Majcen dejal, da potekajo pogovori z zaposlenimi, ki so nekoč že opravljali te naloge in so že v sistemu, teh je približno 25. Vzpostavljajo tudi stike s tistimi, ki jih ni več v sistemu. O številu pripravljenih še ne more govoriti, poudaril pa je, da za njih šteje vsak.

Glavni vir težav so priporniki

Ukrepi iz odloka veljajo tri mesece z možnostjo podaljšanja, v tem času bo moral Majcen obveščati vlado. Na vprašanje, kakšne učinke ukrepov pričakuje, je odgovoril, da ne ve, saj sami na to nimajo vpliva, ker je glavni problem priliv novih pripornikov, predvsem zaradi prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države. Ker gre tu za velika nihanja, se bodo po njegovih napovedih odzivali na okoliščine, med drugim pričakujejo, da bo zdaj proti zimi pripadov manj, proti pomladi in poletju pa spet več.

Ne privatizaciji zaporov

Glede vključevanja zasebnih varnostnih služb je Majcen dejal, da je o tej možnosti razmišljal, a ne razmišlja več. “V svojem mandatu gotovo ne bom izvajal privatizacije zaporov, tako da se mi zdi, da ta ukrep ni pravi. Zapori so državni in to je državna institucija in tako naj tudi ostane,” je poudaril.

Spomnil je tudi, da v prihodnjem letu odpirajo nov zapor, ki bo povečal kapacitete in izboljšal sistem izvrševanja kazni v Ljubljani. Pojasnil pa je še, da je država doslej plačala približno 360.000 evrov odškodnin zapornikom, ki so vložili tožbe, ker zapori niso dosegali minimalnih standardov, ki jih je določilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Po njegovih navedbah so bile te tožbe predvsem na račun najbolj obremenjenega zapora na Povšetovi v Ljubljani.

Novela tudi o zaščiti zaporov pred droni

Omenjeni odlok je vlada v četrtek izdala na podlagi novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Ta je, kot je povedal Majcen, nastajala več kot eno leto in med drugim prinaša tudi možnost vlaganja prošenj za alternativno prestajanje kazni obsojencev, ki že prestajajo kazen, in prošenj za predčasen odpust šest mesecev pred koncem prestajanja kazni, če so prestali dve tretjini kazni.

Novela prinaša tudi pravno podlago za zaščito zračnega prostora, saj brezpilotni letalniki predstavljajo čedalje večji problem, pomembna novost pa je tudi nacionalna poklicna kvalifikacija, ki bo policistom omogočila šesto stopnjo izobrazbe, je še pojasnil Majcen.

Bojan MajcenSašo Švigelj