Črnigoj in Marc ne bosta plačala denarne kazni
Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilstva v kazenski zadevi zoper Dušana Črnigoja in Ožbeja Marca ter zavrnilo zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornikov obsojenih, ki sta družbi Primorje, d. d., pridobila protipravno premoženjsko korist.
LJUBLJANA > Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi sporne razlage pojma koristoljubnosti ter odločitve koprskega višjega sodišča. Ni se namreč strinjal z višjim sodiščem, da ni mogoče izreči stranske denarne kazni obsojencema, če sta premoženjsko korist pridobila tretjemu, torej družbi Primorje, d. d. - v stečaju.
Vrhovni sodniki so tako v sodbi, ki so jo nedavno izdali, ugotovili, da je višje sodišče, ki je iz prvostopenjske sodbe umaknilo denarne kazni, kršilo določbe kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku. “Obsojenca sta storila dejanje iz koristoljubnosti, zato je bil izpolnjen pogoj za izrek stranskih denarnih kazni (za Črnigoja 500 dnevnih zneskov, to je 35.000 evrov denarne kazni, Marcu pa je sodišče izreklo 300 dnevnih zneskov, to je 15.000 evrov denarne kazni),” so ugotovili vrhovni sodniki.
Ker se sodba višjih sodnikov ne more spremeniti v škodo obtoženih, Dušanu Črnigoju in Ožbeju Marcu denarne kazni ni treba plačati, bo pa ugotovitev vrhovnih sodnikov “pomembna za nadaljnjo ustrezno razlago pojma koristoljubnosti pri izreku stranske denarne kazni,” so menili na vrhovnem sodišču.
“Z odločitvijo vrhovnih sodnikov, ki je sicer zavrnilo mojo zahtevo za varstvo zakonitosti, se pravni in dejanski položaj obeh obtoženih ni v ničemer spremenil oziroma poslabšal. Vrhovno sodišče nima pravice posegati v sodbo višjega sodišča, da bi jo spremenilo v škodo obtoženih, lahko pa ugotovi kršitve zakona,” je pojasnil odvetnik Bruno Krivec, ki zagovarja Marca.
Oba obtožena sta leto in pol zaporne kazni, ki ga je določilo koprsko višje sodišče, že opravila z delom v splošno korist v višini 480 ur.