Vrnitev v šolske klopi je lahko stresna
“Pomembno je, da nasilje ustavimo,” pred začetkom novega šolskega leta poudarja Cveto Kokalj, inšpektor iz koprske kriminalistične policije. Na policiji poudarjajo, da je lahko vrnitev v šolske klopi za marsikaterega učenca in dijaka stresna, ne le zaradi ocen in šolskih obveznosti, temveč tudi zaradi strahu pred nesprejemanjem sošolcev ali pred različnimi oblikami nasilja. Strah je lahko velik, še zlasti če so že bili žrtev nasilnežev.
SLOVENIJA > Policisti letno obravnavajo približno sto primerov predvsem fizičnega nasilja, a vedo, da je primerov veliko več, saj otroci nasilnežev ne prijavljajo, zato težko govorijo o statističnih podatkih. Otroke želijo spodbuditi, da o nasilju zaupajo svojim staršem, učiteljem, vzgojiteljem, prijateljem ali komu drugemu, ki jim lahko pomaga. Starše, vzgojitelje in vse, ki jim otroci zaupajo, pa pozivajo, naj bodo pozorni na prve znake in naj otroku prisluhnejo, nasilje pa prijavijo policiji ali drugim pristojnim institucijam.
Cveto Kokalj s koprske policijske uprave s sodelavci o različnih oblikah nasilja med vrstniki pogosto predava učencem in dijakom. Poudarja, da gre v primerih nasilja med vrstniki vedno za namerno dejanje, ko storilec želi svoji žrtvi povzročiti takšno ali drugačno bolečino. Največ je primerov verbalnega nasilja, ki se seli tudi na splet. “Zgodb je veliko,” pove Kokalj. Včasih gre za objave raznih fotografij, ob katerih se otroci, denimo, norčujejo iz sošolcev, oblikujejo se skupine, prek katerih sošolca napadajo zaradi imena in priimka, videza, verske ali nacionalne pripadnosti.
Vsako prijavo obravnavajo resno
Otroci do 14 let niso kazensko odgovorni. Policisti vsako prijavo obravnavajo resno, o svojih ugotovitvah pripravijo poročilo za tožilstvo in obvestijo center za socialno delo. A kot ugotavlja Kokalj, ni vsako nasilje že kaznivo dejanje, včasih ni niti prekršek.
Manj je primerov fizičnega nasilja, a tudi to se dogaja, k sreči pa primerov hujših poškodb v zadnjem času niso obravnavali. So se pa že srečali s primeri, ko so učenci v šolo prišli z nožem ali z airsoft pištolo in nato streljali na otroke, kar je lahko tudi zelo nevarno, če, na primer, kroglica zadane nekoga v oko. V skoraj vseh primerih kriminalisti ugotavljajo, da vpleteni v primere medvrstniškega nasilja niso enaki v svoji moči.
Pomembno je, da vsi odigrajo svojo vlogo
Pomembno je, da v takih primerih vsi odigrajo svojo vlogo, od staršev do učiteljev in drugih institucij. “Pomembno je, da starši razumejo nasilje, da znajo prepoznati čustva, da razumemo motive za nasilje. To velja tudi za učitelje in strokovne delavce v šolah,” poudarja Kokalj.
Cveto Kokaljkriminalistični inšpektor
“Prav je, da starši verjamejo svojim otrokom in jih podprejo, vendar morajo preveriti tudi drugo plat medalje.”
Po drugi stani pa se še vedno srečujejo s številnimi miti. Pogosto je slišati, da starši svetujejo svojim otrokom, naj udarijo nazaj, spodbujajo maščevanje, posamezni učitelji pa otrokom prepustijo, naj se zmenijo kar sami. Tudi nekateri učitelji se včasih ustrašijo, k čemur morda prispeva dejstvo, da nimajo ustreznega znanja, predvsem znanja o čustvih, meni Kokalj.
“Pomembno je, da otroka pripravimo do tega, da ostane ravnodušen, da ne udari nazaj, da lahko čustva izrazi tudi na drugačen način,” dodaja naš sogovornik in ob tem poudarja, da ima vsak pravico, da se ubrani nasilja. Konflikti so nekaj običajnega, so del vsakdana, česar pa otroci še ne razumejo. Jemljejo jih preveč osebno, ne kot normalno soočenje različnih pogledov ali interesov. V takšnih primerih je prav, da odrasli posredujejo.
“Zadeve je treba reševati skupaj”
Po Kokaljevih besedah je najbolj pomembno uglašeno delovanje staršev in učiteljev. Pri čemer morajo starši upoštevati tudi možnost, da jim otroci morda niso povedali vsega. V svoji dolgoletni praksi se je srečal tudi s primeri, ko starši niso sodelovali. “Prav je, da starši verjamejo svojim otrokom in jih podprejo, vendar morajo preveriti tudi drugo plat medalje in ali je morda tudi on kaj prispeval, ter tako dobijo vpogled v celotno dinamiko,” staršem svetuje kriminalistični inšpektor.
Dogaja se tudi, da starši ne zaupajo šolam, v zbornico ali k ravnatelju pridejo v spremstvu odvetnika. Prepričani so, da bo prijava policiji zadevo rešila, kar pa seveda ni res, poudarja Kokalj. “Zadeve je treba reševati skupaj,” je prepričan naš sogovornik. V takšnih primerih je še kako pomembna ustrezna komunikacija. Kako se na šolah posvetijo tem primerom, pa je odvisno tudi od vodstev šol.
Nasilje je treba ustaviti
“Pomembno je, da nasilje ustavimo,” poudarja Kokalj. V takšnih primerih se pokaže, kako starši poznajo svoje otroke in ali jih zanimajo samo njihove ocene ali tudi njihova socialna vključenost. Ob tem opozarja tudi na sklenjen krog nasilja. Otroci so morda tudi v družinskem okolju žrtev nasilja in potem vzorce nasilnega ravnanja prenašajo v šolo.
