Vrtoglavi dobički spletnih goljufov

SLOVENIJA > Na policiji ugotavljajo, da se število spletnih goljufij v zadnjih letih vseskozi povečuje, številke so močno poskočile še zlasti v lanskem letu. Našteli so več kot 600 primerov, goljufi pa so povzročili za več kot 12 milijonov škode. Število primerov je v lanskem letu v primerjavi z letom poprej poskočilo za 50 odstotkov, pri škodi pa beležijo 150-odstotni porast. Ta trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu, policisti so dobili že 85 prijav, pri katerih so bile žrtve ogoljufane za več kot 2,7 milijona evrov.

Ko priložnost za dober zaslužek prinese veliko žalost

Lani je bilo največ primerov goljufij pri investicijskih vlaganjih - policisti so obravnavali 170 primerov, žrtve pa so goljufi prikrajšali za 6,7 milijona evrov. Za investicijska vlaganja je značilno, da ljudje na spletu sami najdejo priložnost za hiter zaslužek, denimo prek zavajajočih oglasov na družbenih omrežjih.

12

milijonov evrov

znaša škoda, ki so jo lani v Sloveniji povzročili spletni goljufi

V obrazec vpišejo osnovne podatke, tudi telefonsko številko ali elektronski naslov, nato pa jih goljufi pokličejo. V nekaterih primerih storilci pokličejo tudi naključne telefonske številke. Predstavljajo se kot osebni svetovalci, tako imenovani brokerji in “strankam” ponudijo pomoč pri odprtju računa na njihovi spletni platformi ali pri odpiranju elektronskih denarnic. Običajno to storijo kar na oškodovančevem računalniku prek oddaljenega dostopa, je na nedavni novinarski konferenci pojasnil David Gracer iz uprave kriminalistične policije.

Sodelovanje se konča, ko ni več denarja

Nato vlagatelja prepričajo, da se odloči za nakazilo, ki se tudi lažnivo prikaže na njihovih spletnih platformah. Začnejo prikazovati dobiček, manjši del ga včasih celo izplačajo in tako svoje žrtve prepričajo v dodatna vlaganja. “Sodelovanje” prekinejo, ko ugotovijo, da vlagatelj nima več denarja za vlaganja.

Včasih žrtve prikličejo še enkrat, a se takrat predstavijo kot predstavnik podjetja, ki se ukvarja z vračilom izgubljenega denarja. “Na tak način jih prepričajo, da plačajo še več denarja,” pojasnjujejo na policiji, a ga seveda nikoli ne dobijo nazaj. Čeprav so nakazila izvršena v nekaj minutah, žrtve ugotovijo, da so bile ogoljufane, šele po več tednih ali mesecih.

Lani so preiskovali tudi 40 primerov goljufij oziroma vdorov v poslovno elektronsko pošto. Tudi v teh primerih so žrtve prijavile večje zneske oškodovanj - skupno 2,3 milijona evrov. Storilci pri teh goljufijah vdrejo v strežnike elektronske pošte in potem identificirajo prodajalca ter kupcu poiščejo podatke za plačilo, pri tem pa spremenijo številko transakcijskega računa. Pri tem vključijo tudi denarne mule. Kupec največkrat ugotovi, da je bil ogoljufan, šele ko dobi sporočilo o neplačanem računu.

Za uspeh spletnih goljufov ključne tudi denarne mule

Veliko primerov je bilo lani povezanih tudi z nikoli dostavljenim artiklom, ki ga je kupec hotel kupiti po ugodnejši ceni kot na uradnih straneh, denimo, priznanih blagovnih znamk. Takšnih primerov je bilo lani 190, škode pa za 800.000 evrov. Še vedno se pojavljajo tudi nigerijske prevare, lani so preiskovali 15 takšnih primerov, škode je bilo za 440.000 evrov. Obravnavali so tudi 40 romantičnih prevar, 37 goljufij z lažnimi posojili in 16 primerov lažne Microsoftove pomoči.

Spletni goljufi delujejo v dobro organiziranih kriminalnih združbah, običajno v obliki klicnih centrov. Pri njihovem uspehu so ključne denarne mule, ki jih poišče organizator. “Denarne mule običajno z goljufi sploh niso povezane, nudijo le storitev, za katero dobijo plačilo v višini nekaj sto evrov,” opisujejo na policiji.

Običajno gre za osebe iz različnih evropskih ali drugih države, ki organizatorjem posredujejo svoje transakcijske račune. Največkrat se niti ne zavedajo, da bodo njihov račun uporabili za storitev kaznivega dejanja.