Vsak evro bi se sedemkrat vrnil

LJUBLJANA > “Gre za preprost, jasen koncept, ki preprečuje številne izgovore odgovornih za prometno varnost, da ni ustreznih analiz, študij, da ni rešitev, da je vrtoglavo investiranje neizogibno ... Ni res. Že z manjšimi, cenovno dostopnimi, preprostimi in dobro premišljenimi ukrepi lahko izboljšamo stanje naše cestne infrastrukture in s tem povečujemo varnost. EuroRAP je orodje, s katerim lahko to dosežemo,” je poudaril generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije Robert Štaba, ki je tudi član upravnega odbora EuroRAP (evropskega neodvisnega programa ocene varnosti cest).

Na AMZS so projekt EuroRAP začeli izvajati pred osmimi leti. Locirali so prometne nesreče na slovenskih cestah (s posledicami in vzroki), ovrednotili stanje cest in ob cestah ter ponudili analizo nabora možnih ukrepov in ovrednotili njihove učinke.

Analizirali so 3180 kilometrov slovenskih državnih cest in ugotovili, da bi s 170 milijoni evrov v dvajsetih letih preprečili 4494 hudih poškodb ali smrti. S preprečitvijo teh nezgod, ki tako ali drugače bremenijo družbo, pa bi prihranili več kot milijardo evrov. Rezultate EuroRAP je AMZS že večkrat predstavil, zdaj pa bi želeli, da bi ta koncept prešel tudi v razmišljanje odgovornih politikov v državi in upravljalcev cest.

Gre za tako imenovane ropotne črte, optično vodenje s talnimi označbami, širše robne pasove, asfaltiranje bankin, sredinske razmejitve smernih vozišč in razmejitvene ograje, pa tudi nekatere druge ukrepe.

AMZS je analizirala tudi dva primorska cestna odseka, in sicer Starod-Kozina-Krvavi Potok in Robič-Kobarid-Peršeti-Tolmin-Idrija-Logatec. Na prvi od Staroda do Krvavega Potoka bi že z varnostnimi ograjami na levi in desni strani v dvajsetih letih preprečili 52 hudih poškodb ali smrtnih žrtev, z vsemi predvidenimi ukrepi, za katere bi morala država odšteti približno štiri milijone evrov, pa kar 82. Podobne so ugotovitve za cesto od Robiča do Logatca. V dvajsetih letih bi z varnostnimi ograjami preprečili 44 hudih poškodb ali smrtnih žrtev, z vsemi ukrepi, vrednimi približno 3,15 milijona evrov, pa 66.

Štaba poudarja, da gre za preizkušeno orodje, ki drugod deluje. “Ponuja rešitev za predsednika vlade, finančnega ministra, ministra za zdravje, ministra za infrastrukturo ... Vse države imajo težave s financami, rešitev pa je tu,” je še dodal Štaba.

“Gre za ukrepe, ki z nižjo investicijo omogočijo takojšnje rezultate. Ukrepi so znani in so na razpolago, treba jih je zgolj implementirati,” je poudaril Jure Kostanjšek z AMZS. Vsak evro, vložen v takšne ukrepe, se v primerjavi s stroški prometnih nesreč, povrne sedemkrat, še dodajajo na AMZS.

“Slovenija ima dva do trikrat nevarnejšo cestno infrastrukturo kot zahodne države, ki so vodilne na področju varnosti v cestnem prometu,” pa je poudaril John Dawson, predsednik upravnega odbora EuroRAP, ki ga je AMZS gostil na evropski konferenci na področju trajnostne mobilnosti v mestih. Pojasnil je še, da prometne nesreče na leto vzamejo dva do tri odstotke bruto domačega proizvoda, kar je res zelo veliko denarja. Dawson Sloveniji priporoča, da v prvi fazi predlagane ukrepe izvede na desetini varnostno najbolj tveganih odsekih cest. SP