Vse več voznikov pravilno ustvarja reševalni pas
Preventivna akcija Reši življenje, ki jo je Dars uvedel pred 10 leti z namenom ozaveščanja voznikov o pomembnosti vzpostavitve reševalnega pasu na avtocestah, daje dobre rezultate. Kot je danes na Vranskem povedal direktor področja upravljanja na Darsu Ulrich Zorin, je akcija med vozniki dobro sprejeta, razmere pa so precej boljše kot leta 2012.
VRANSKO > Ulrich Zorin je ocenil, da so v zadnjih desetih letih na avtocestah naredili veliko premikov. Opozoril je, da se vsak dan na avtocestah v Sloveniji zgodi pet prometnih nesreč in njihovo število narašča.
Ker se je Dars že nekaj let soočal s problematiko pravilnega razvrščanja ob zastojih na avtocestah, so v zadnjem desetletju v okviru akcije natisnili in razdelili nekaj 10.000 nalepk in magnetnih tablic z napisom reševalni pas ob zastoju, natisnili so tudi dva sklopa plakatov za nadvoze, nadgradili signalne prikolice vzdrževanja za prikaz animacije, pomagali pri nadgradnji zakonodaje s tega področja in zagotovili prikazovanje reševalnega pasu za vozila cestninskega nadzora in policije.
Vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun je postregel s podatki, da se je letos na slovenskih avtocestah pripetilo 20 prometnih nesreč s smrtnim izidom, zabeležili so tudi 50 prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in 500 prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami.
Prav tako so nadgradili aplikacijo Promet, ki nam ob vsaki nesreči javlja opozorilo za reševalni pas, in postavili več kot 120 spremenljivih znakov nad vozišče, kjer prikazujejo animacijo s pomočjo nadzornikov prometa v nadzornih centrih. Ob tem na vzpostavljanje reševalnega pasu Dars redno opozarja tudi prek poročil na radiu, televiziji, spletnih straneh in družbenih omrežjih, je dejal Zorin.
Po njegovem mnenju pravilno razvrščanje ne pomaga le v primerih prometnih nesreč, ko se intervencijska vozila prebijajo do kraja dogodka, ampak tudi v situacijah, ko je na primer reševalno vozilo na nujni vožnji in namenjeno v bolnišnico ali na kraj prometne nesreče, ki nima nobene povezave s kolono vozil na avtocesti.
Bistvo reševalnega pasu je omogočanje intervencijskim vozilom na nujni vožnji čim hitrejši prehod v koloni. Zorin je še ocenil, da je možnost za preživetje ob pravilnem razvrščanju vozil na avtocesti višja za 40 odstotkov.
Direktor agencije za varnost prometa Jože Hribar je dejal, da zakonodaja predpisuje, kako pravilno formirati reševalni pas. S tem so bila izpolnjena večletna prizadevanja tistih, ki jim je zaupana zahtevna in plemenita intervencijska služba, da jim je pri urgentnih prevozih vozil na nujni vožnji v izrednih razmerah omogočeno čim hitrejše ukrepanje.
"Prav tako je to preprost ukrep, s katerim se ob nastanku pripomore k dvigu ravni varnosti cestnega prometa. Pomembno je, da se voznike stalno izobražuje, že od šole vožnje dalje, da na avtocesti in hitri cesti pravilno ustvarijo reševalni pas takoj ob nastanku zastoja, ne pa šele, ko zaslišijo sireno," meni Hribar.
Poudaril je tudi, da domači vozniki pomen pravilne vzpostavitve poznajo vse bolje, tuje voznike pa je treba ozaveščati še bolj intenzivno. Glede na tranzitno lego Slovenije, pri čemer govorimo tako o transportno-blagovnem kot turističnem prometu, je to še kako pomembno.
Dodal je, da je agencija letos pripravila nov letak Ustvari reševalni pas v kar šestih jezikih, poleg slovenskega še v angleščini, hrvaščini, nemščini, madžarščini in italijanščini.