Vzdrževalci le redko plačajo

PRIMORSKA> Po naših informacijah mora policija zdaj zbrati vse podatke o nesreči in primer predati prometnemu inšpektoratu, ki bo odločil, ali je Komunala res malomarno posipala ali sploh ni posula Ulice Vena Pilona. Za policijo je primer jasen: krivec za poledenelo cesto je Komunala.

In medtem ko na koprski Komunali zavračajo krivdo za torkovo nesrečo ter zatrjujejo, da so vse nevarne odseke posuli po prioritetni listi, ob tem pa ne povedo, kdaj so posuli poledenelo cesto in če sploh so jo, smo se pozanimali, kako je z odgovornostjo vzdrževalcev cest.

Upravljalec ceste mora zagotoviti njeno prevoznost, vozniki pa morajo upoštevati vse okoliščine in vožnjo prilagoditi razmeram na cesti. Dolžnost voznikov je tudi ta, da morajo v zimskih razmerah svoje avtomobile opremiti z zimsko opremo (zimske gume ali verige) in jo ob zimskih razmerah tudi uporabiti.

V primerih, ko imajo pravilno opremljeno vozilo, vozijo zmerno, a vseeno pristanejo v drugem vozilu ali jarku, pa vozniki pogosto zahtevajo povrnitev škode od upravljalca ceste. Če je res očitno, da upravljalec ni opravil svojega dela, to pravzaprav stori zavarovalnica, pri kateri ima ponesrečeni voznik zavarovano vozilo.

Na zavarovalnici Adriatic Slovenija poudarjajo, da je zahtev za povračilo škode od vzdrževalca ceste zelo malo, pa še v teh primerih morajo dokazati, da je vzdrževalec ravnal v nasprotju s stroko. Na nevarnih odsekih se vzdrževalci običajno zavarujejo s prometnimi znaki. Lani je od Darsa zahtevalo povrnitev škode kar 454 voznikov, dobilo pa jo je le 178.

Znaki nekaj pomenijo

“Takih primerov je zelo malo,” odgovarja Olga Pejovič iz zavarovalnice Adriatic Slovenica, “mogoče kakšnih deset primerov letno, ko naša zavarovalnica vloži odgovornostni zahtevek zavarovalnici upravljalca. Seveda je to odvisno od dokaznega bremena.” Zavarovalnice se za povrnitev škode od zavarovalnice upravljalca odločijo le, če obstajajo trdni dokazi, da je upravljalec storil kakšno strokovno napako in da določene ceste res sploh ni posul ali opravil kakšnega drugega nujnega opravila.

Nasprotno pa so vozniki večkrat prepričani, da so končali v jarku zaradi slabega vzdrževanja ceste. Lani so tako zahtevali povrnitev škode udeleženci prometne nesreče v Dolenjskem Potoku pri Jelšanah, ki so trčili zaradi nenadne poledice. Vendar so nenadne poledice tam pogost pojav, zato je upravljalec ceste postavil prometni znak, ki voznike opozarja na to nevarnost.

Če tega znaka ne bi bilo, bi škodo lahko iztožili. Prav tako je policija že hotela sprožiti postopek proti vzdrževalcu ob nedavni nesreči, ko je voznica končala z avtom pod cesto, pa pred mestom nesreče prav tako stoji opozorilni znak. V takšnih primerih se krivdo za nesrečo pripiše vozniku.

Vsak primer posebej

Na Darsu so nam pojasnili, da je njihova zavarovalnica lani prejela kar 454 zahtevkov za povračilo škode. Ugodila je 178 zahtevkom in škodo izplačala, 276 zahtevkov pa je zavrnila. Med zahtevki, ki so jim ugodili, je bilo kar tri četrt (136 primerov) trkov vozil v divjad, ki kljub ograji zaide na avtocesto. “V primeru, da zavarovalnica zahtevku ne ugodi, se vlagatelj zahtevka lahko odloči, da zahteva povrnitev škode od Darsa neposredno s tožbo, vendar do takih primerov prihaja izjemoma,” je pojasnil Marjan Koler z Darsa.

Tudi na Zavarovalnici Triglav odgovarjajo, da zahtevkov oškodovancev za povrnitev škode od upravljalcev cest ni veliko. “Odgovornost upravljalcev se presoja po krivdnem načelu, morebitna opustitev dolžnega ravnanja upravljalca pa se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej,” so še pojasnili.

DANIJEL CEK