Z gledališko igro dali glas žrtvam nasilja

NOVA GORICA Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle je poudarila, da je nasilje v družini problem, ki presega zgolj fizične posledice, saj prizadene tudi posameznikovo duševnost, dostojanstvo in osnovno človečnost. Dodala je, da je namen včerajšnjega posveta poiskati boljše rešitve za preprečevanje, obravnavo in odpravljanje vseh oblik nasilja v družini. Na posvetu so opozorili, da boj proti nasilju v družini ni stvar oziroma pristojnost samo ene institucije, organizacije ali sektorja.

“Boj proti nasilju v družini mora biti boj vseh ljudi”

“Je boj vseh ljudi, ki zahteva sodelovanje, podporo in angažiranost celotne skupnosti. Le skupaj lahko ustvarimo varno okolje za vse državljane. To lahko dosežemo z glasnim obsojanjem vsakršnih oblik nasilja, z nudenjem varnega in spodbudnega okolja za vse žrtve, z omogočanjem psihosocialne pomoči za žrtve in pri lajšanju odhoda iz nasilnega odnosa,” je poudarila državna sekretarka. Prepričana je, da lahko posvet s pomočjo umetnosti in strokovnega znanja pripomore k širjenju zavesti o pomembnosti ničelne tolerance do nasilja v naši družbi.

Senad Jušić

generalni direktor policije

“Čeprav smo policisti prvi, ki ob intervenciji vstopimo v domove, je nasilje v družini področje, pri katerem institucije ne smemo delovati same. Le s skupnim delom bomo lahko uspešni.”

Včerajšnji posvet je bil nekoliko drugačen, saj je prvič vključeval umetniški pristop - gledališko predstavo Pet vrst tišine, v kateri so igralci v novogoriškem gledališču uprizorili doživljanje žrtev nasilja v družini.

Predstavo Pet vrst tišine angleške avtorice Shelagh Stephenson je režirala Maša Pelko, letos so jo uvrstili na tekmovalni program festivala Borštnikovo srečanje. “To je bila izjemna priložnost, da smo s pomočjo umetnosti osvetlili resnično kompleksno in bolečo temo nasilja v družini. To sodelovanje je za nas pomembno, ker odpira prostor za širši družbeni dialog in ozaveščanje o vlogi policije in drugih organov in organizacij pri zaščiti žrtev in preprečevanju nasilja,” je povedala Bojana Kračan iz oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije.

Vsak lahko postane glas žrtev

Na policiji poudarjajo, da vsak, ki se odloči, da bo prijavil nasilje in sodeloval v postopkih, lahko postane glas žrtve nasilja in ji tako pomaga dobiti pomoč, ki je sama ni zmogla poiskati. Nasilje v družini lahko vsak prijavi s klicem na številko 113, osebno na policijskih enotah ali pa anonimno na telefonsko številko 080-1200.

Pristop in gledališko predstavo so včeraj pohvalili tudi kriminalisti, ki se že vrsto let ukvarjajo s to problematiko. Njene različne vidike so osvetlili še na okrogli mizi, ki jo je vodil Simon Rosič z novogoriške policijske uprave.

Na policiji poudarjajo, da je obravnava nasilja v družini ena izmed njihovih prednostnih nalog. Nasilje v družini se pogosto dogaja za zaprtimi vrati in ostaja skrito, zato je zelo pomembno, da policija kot prva odgovorna institucija deluje hitro, strokovno in zakonito, hkrati pa z veliko mero empatije do žrtev, so še opozorili včeraj.

Obravnava nasilja v družini ne zahteva le strokoven, temveč tudi subtilen pristop ter usposobljene uslužbence, z veliko mero empatije. Žrtve nasilja v družini so pogosto čustveno, fizično in psihično izčrpane ter potrebujejo podporo in razumevanje. Policisti so pogosto prva točka stika za žrtev in morajo do njih pristopiti s sočutjem, saj lahko le tako vzpostavijo zaupanje in omogočijo žrtvi, da spregovori o nasilju.

Z nasiljem v družini se sreča skoraj vsak policist. “Zato si prizadevamo, da bi bili, predvsem za izvedbo prvih ukrepov za zaščito žrtev in zavarovanja dokazov, usposobljeni vsi policisti, ne le kriminalisti, temveč tudi policisti v intervencijah kot tudi policisti operativno-komunikacijskih centrov, ki imajo prek telefona prvi stik z žrtvijo oziroma prijaviteljem,” je poudaril prvi mož policije Senad Jušić.

Pomembna je tudi preventiva

Policija izvaja številne preventivne programe, s katerimi javnost ozavešča o nasilju v družini, poziva k zgodnjemu prepoznavanju in odkrivanju nasilja ... Jušič je opozoril, da morajo pristojne službe del pozornosti posvetiti tudi povzročiteljem: “Iskati moramo vzroke za nasilno obnašanje in znake nasilja kot družba že zgodaj, pri prvih pojavih, obsoditi ter nasilnežem zagotoviti ustrezno obravnavo, tudi pomoč.”

“V policiji žrtve in priče nasilja spodbujamo k prijavi. Prijava je namreč ključna, da smo pristojne službe o nasilju sploh obveščene in da lahko ukrepamo. Brez tega žal ne gre. Da pa bi žrtve dogodek prijavile, morajo imeti zaupanje v delo naših služb, verjeti morajo, da jih bomo pred nasiljem zaščitili,” je še poudaril generalni direktor policije.

Obravnava nasilja v družini zahteva tesno sodelovanje z drugimi institucijami, so še poudarili na včerajšnjem posvetu. Policija sodeluje s socialnimi službami, zdravstvenimi ustanovami, nevladnimi organizacijami in pravosodnimi organi, vse za to, da bi bila obravnava žrtev nasilja v družini čim bolj celovita. nr

Senad JušićPolicija