Z ukradenim imenom prosi za pomoč
“Ne, ne rabim nobenega denarja,” nam je včeraj dopoldne po telefonu zatrdila Liza Vipotnik. Poklicali smo jo, ker smo - tako kot številni drugi - dobili njeno elektronsko sporočilo. Natančneje - dobili smo sporočilo z njenega elektronskega naslova. Podpisana je bila Liza Vipotnik, a je bilo takoj jasno, da gre za potegavščino. V njen računalnik je očitno nekdo vdrl in naslovnikom z njene elektronske pošte poslal pismo, v katerem je prosil za denar.
CERKNICA, LJUBLJANA > “Upam, da to email pride pravocasno do vas. Nameravam na izlet v Limassol, Ciper .... Vsi moji dokumenti so bili ukradeni iz torbe, vkljucno z mednarodnim potnim listom in kreditno kartico,” začenja svoje pismo neznanec, ki si je pomagal s spletnim prevajalnikom (objavljamo ga z napakami). Bistvo se skriva proti koncu pisma. Neznanec, ki je prevzel ime oziroma identiteto Lize Vipotnik, nujno potrebuje približno 1500 evrov za plačilo stroškov potovanja na Ciper. “Res moram biti na tem letu,” poskuša prepričati naslovnike. Denar naj bi mu poslali prek Western Uniona, osebne podatke in podatek, kam naj bi nakazali denar, pa bi poslal po odzivu.
Neznanci lahko z vdorom v računalnik, okužbo s trojanskim konjem (lahko pa jim pomagamo tudi sami z lastno nepazljivostjo) ukradejo identifikatorje (razna gesla ali certifikate). Dostop do teh gesel in certifikatov pa omogoči goljufom, da zavedejo naše sodelavce ali prijatelje, okrnijo naš ugled ali pridobijo dostop do zaupnih informacij ali celo denarja na našem bančnem računu, pojasnjujejo na SI-CERTU.
Pobrskamo po spletnem brskalniku, prvi zadetki Liza Vipotnik, samozaposlena v kulturi, producentka, z naslovom v Ljubljani. Poiščemo še njeno telefonsko številko. Pove nam, da je do 10.30 dobila že približno 100 klicev. “Ne, ne rabim nobenega denarja,” nam je povedala v smehu. A situacija ni bila prav nič smešna, znašla se je sredi prave drame, ko je morala z računalniškimi strokovnjaki po vdoru v računalnik čim prej urediti zadeve. Dobila je tudi klic s policije, saj so tudi na njihov naslov dobili enako sporočilo. Liza Vipotnik je organizatorka v cerkniškem kulturnem domu in je sodelovala tudi s policisti.
Pojasnila nam je, da posluje samo z enim naslovom elektronske pošte in dela samo na službenem računalniku. Vsem, ki so jo klicali, je pojasnjevala, da so neznanci vdrli v njen računalnik. “Poklical me je tudi gospod, s katerim sva sodelovala pri eni razstavi, in mi rekel, da mi bo nakazal nekaj malega,” nam je še povedala Liza Vipotnik. Seveda je tudi njemu pojasnila, da ne potrebuje nobenega denarja in da gre za zlorabo njenega elektronskega naslova.
Tudi lani poleti so številni Slovenci dobili prošnjo: “Na pomoč, ukradli so mi prtljago.” Na SI-CERTU (nacionalnem centru za omrežno varnost) so v poročilu za lansko leto zapisalo, da je šlo za obsežnejše vdore v elektronske predale in posledično številne lažne prošnje na pomoč, ki jih je “napadalec” razposlal na različne naslove. Cilj pošiljateljev pa je prepričati znance in prijatelje, da pošljejo denar. Prošnje za denarno pomoč, z različnimi izgovori, prevedene s spletnimi prevajalniki, pa skoraj vsakodnevno krožijo po številnih elektronskih predalih.
Lani je SI-CERT obravnaval 77 primerov kraj identitete, leta 2013 56, leto pred tem pa 67.
Neznanci lahko z vdorom v računalnik, okužbo s trojanskim konjem (lahko pa jim pomagamo tudi sami z lastno nepazljivostjo) ukradejo identifikatorje. Dostop do gesel in certifikatov omogoči goljufom, da zavedejo naše sodelavce ali prijatelje, okrnijo naš ugled, ali pridobijo dostop do zaupnih informacij ali celo denarja na našem bančnem računu, pojasnjujejo na SI-CERTU.
SP