Z ukrepi želijo prehiteti nesrečo
Na morju je iz leta v leto več navtičnega prometa. In čeprav se letošnje poletje ni zgodila nobena nesreča, na upravi za pomorstvo načrtujejo več ukrepov, s katerimi bi preprečili, da bi se nesreče dogajale. Radi bi poskrbeli predvsem za večjo varnost kopalcev.
ISTRA> Med letošnjo navtično sezono se ni zgodila nobena nesreča, ugotavlja direktor uprave za pomorstvo Tomo Borovničar. Lansko poletje se je končalo veliko bolj tragično, saj se je poleg več navtičnih nesreč po desetletju zatišja na morju zgodila tudi smrtna nesreča. Lani je namreč voznik manjšega čolna pred Bernardinom povozil kopalca, ki je zaradi hudih poškodb umrl.
Na upravi za pomorstvo načrtujejo za prihodnje leto tudi nakup dveh novih gumijastih čolnov (hitrih patruljnih čolnov), s katerima bi nadomestila dva, ki ju je že povozil čas (oba sta stara več kot 12 let). Radi bi tudi posodobili radarski nadzor morja in posodobili dovoljenja za voditelje čolnov, ki jih bo teže ponarediti.
Letos so zabeležili le dva omembe vredna dogodka. Sredi junija so vso noč iskali pogrešanega deskarja, ki ga je nato zjutraj našla posadka hrvaške jadrnice. V začetku septembra pa je v bližini Mesečevega zaliva nasedel italijanski gliser, ki so mu odpovedali motorji. “Le pol ure pred tem so ga naši sodelavci opozorili, da je sidro vrgel tam, kjer ni dovoljeno,” je povedal Borovničar.
Letos so okrepili patruljiranje na morju, povečali so floto, saj so najprej najeli, nato pa si sposodili gumijast čoln, s katerim so patruljirali od Sečoveljskih solin do Pirana. S svojimi plovili so izpluli 141-krat in na morju opravili 643 ur. Dogajanje so spremljali tudi s kopnega. V prihodnji sezoni si želijo biti še bolj prisotni na morju. Toda, kot poudarja Borovničar, le malo ljudi ve, da uprava za pomorstvo nima stalno zaposlene posadke, kot, denimo, policisti. Nadzorniki, ki so člani posadke, so hkrati tudi uradniki, ki se ukvarjajo z uradovanjem, poleg tega so tudi v stalni pripravljenosti.
Med letošnjo navtično (in kopalno) sezono so zaradi prekrškov izdali 22 plačilnih nalogov in izdali šest odločb o prekrških. Še vedno najpogosteje obravnavajo sidranje na območjih, kjer to ni dovoljeno, bliže kot 150 metrov od obale, na območjih torej, ki so namenjena kopalcem, na nedovoljenih ali zavarovanih območjih. Na pomisleke, da so izrekli malo kazni, odgovarjajo: “Naši cilj ni kaznovanje, ampak opozarjanje kršiteljev.”
Načrtujejo spremembe zakonodaje
Poleg tega pa med pravniki obstajajo različna mnenja o tem, ali velja le prepoved plutja na motorni pogon ali tudi sidranja. Da bi bilo teh dvomov konec, pripravljajo spremembe pomorskega zakonika, ki bi jasno določile, da v pasu do vsaj 150 metrov od obale ne bi bila dovoljena ne plovba ne sidranje. To bi veljalo le med kopalno sezono, saj v teh primerih plovila ogrožajo kopalce.
Čeprav sta se zgodila le dva odmevnejša dogodka, poskušajo na podlagi analiz spremeniti zakonodajo tako, da bi podobne primere preprečili. Po iskanju deskarja so ugotovili, da ga s termovizijskimi kamerami (z ladje Triglav in s kopnega) niso mogli odkriti, ker je bil oblečen v neoprensko obleko, ki je izolirala oddajanje toplote. “Dobro se je zaščitil, a je to otežilo iskanje,” je razložil pristaniški kapitan Davorin Fantulin. Na podlagi izkušenj bodo zdaj v pravilnik o čolnih in plavajočih napravah vnesli, da morajo imeti jadralci s seboj reševalne jopiče z odsevnimi trakovi, lučko, piščalko in rdečo baklo.
Zaščita za kopalce
Letos so na najbolj priljubljenih točkah ob slovenski obali spet našteli več plovil; v Jernejevem zalivu do 70, pri Belih skalah tudi 150 in več. Slovenskim morjeplovcem se po padcu schengenske meje avgusta običajno pridruži veliko Italijanov. “Radi bi preprečili nesrečo,” je poudaril Fantulin ob ukrepih, ki jih načrtujejo za prihodnje leto.
V proračunu za naslednje leto so že rezervirali denar za projekt, s katerim bi kopalne vode na naravnih kopališčih ločili od tistih, po katerih plujejo čolni. Na morje pred Mesečevim zalivom in Belimi skalami bi postavili fizične pregrade. Enostavno bi med seboj povezali rumene boje. Po prvih ocenah bi za projekt namenili 25.000 evrov.
SIJAN PRETNAR
