Za nadaljevanje postopka proti Tošiću ni več ovir

LJUBLJANA > Specializirano državno tožilstvo je na ljubljansko okrožno sodišče vložilo že več tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora, do konca lanskega leta proti 43 osebam, lani, denimo, sedem tožb proti 13 osebam za več kot štiri milijone evrov. Ljubljansko okrožno sodišče je prvo sodbo, s katero je ugodilo specializiranemu tožilstvu, izdalo za obsojenega preprodajalca prepovedanih drog iz Portoroža. Na seznamu tistih, proti katerim so vložili tožbe, pa so še Andrej Lovšin, Dragan Tošić, dediči po pokojnem Jožetu Zagožnu, Franc Kangler ...

Prav v postopku proti Draganu Tošiću, njegovi ženi Meri, Miši Vlaisavljeviću in dvema podjetjema je ljubljansko sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti posameznih členov zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) in po že izvedenem dokaznem postopku junija predlani prekinilo postopek. Po odločbi ustavnih sodnikov se ta zdaj lahko nadaljuje oziroma zaključi.

Težave pri pomešanem premoženju

Prva točka 4. člena ZOPNI je bila v neskladju z ustavo, kolikor je v primeru pomešanja premoženja zakonitega in nezakonitega izvora omogočala odvzem celotnega pomešanega premoženja, je odločilo ustavno sodišče. To pa pomeni, da se lahko pomešano premoženje nezakonitega in zakonitega izvora odvzame, če je tisti, proti kateremu je tožilstvo vložilo tožbo, premoženje pomešal z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, ob tem pa delež premoženja nezakonitega izvora ni neznaten.

Če pri pomešanju zakonitega in nezakonitega premoženja ni šlo za takšen namen, ali je nezakonito premoženje le v neznatnem delu, pa se odvzame idealni delež tega predmeta tako, da se vzpostavi solastnina oziroma soimetništvo države v delu, ki ustreza vrednosti pomešanega premoženja nezakonitega izvora. “Domneva se, da je do pomešanja premoženja prišlo z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja. Tožena stranka domnevo ovrže, če izkaže za verjetno, da ob pomešanju ni imela takega namena,” so zapisali ustavni sodniki v odločbi.

Presojali še druge člene ZOPNI

Z vidika skladnosti z ustavo so presojali tudi nekatere druge člene ZOPNI (tudi tistih, na katere se zahteva za oceno ustavnosti ni nanašala), kjer pa neskladnosti niso ugotovili. Med drugim so ugotovili, da je premoženje nezakonitega izvora mogoče z ustaljenimi metodami razlage jasno opredeliti. Enako je ugotovilo tudi glede ureditve odvzema premoženja nezakonitega izvora, če se je to nanašalo na zakonca obdolženca (osumljenca, obsojenega ali zapustnika), pri presoji, ali je bila skladna z ustavo ureditev, po kateri se odvzame premoženje, ki je nezakonitega izvora, tudi tedaj, ko to sodi v skupno premoženje. Ustavni sodniki so ocenili, da je poseg ustavno dopusten.

Ločeno mnenje sodnic

Ločeno odklonilno mnenje je v tem primeru izdala sodnica Dunja Jadek Pensa, ki se mu je pridružila sodnica Jadranka Sovdat. Sodnica Dunja Jadek Pensa je med drugim opozorila, da so ustavni sodniki odločali tudi o ustavnosti členov, ki jih okrožno sodišče ni omenjalo v svoji zahtevi. Odločitev, da člena, ki se nanašata na odvzem premoženja zakoncu obdolženca, nista v neskladju z ustavo, bo po njunem mnenju odločujoče vplivala na izid konkretnega primera (v zadevi Tosić). Po odločbi ustavnih sodnikov po mnenju obeh sodnic morebitni ugovor zakonca tožene osebe na odvzem njegovega deleža premoženja nezakonitega izvora postane pravno nepomemben. O tem pa bi po mnenju sodnic moralo odločiti okrožno sodišče.

Pomembna vprašanja še brez odgovora

Dragan Tošić, njegova žena, družba Funtator, ki so se pridružili v postopku za oceno ustavnosti, so ustavnemu sodišču predlagali, naj postopek razširi na oceno ustavnosti celotnega zakona in presodi njegovo skladnost s pravico do poštenega obravnavanja, pravice do domneve nedolžnosti in številnih drugih. Odvetnik Andrej Pohar iz odvetniške pisarne Čeferin je povedal, da ustavno sodišče odloča parcialno, ne odloča pa o bistvenih vprašanjih, denimo, o obrnjenem dokaznem bremenu.

Poudaril je, da je pomembno vprašanje tudi vprašanje retroaktivnosti, ki posega v že pridobljene pravice. Razume, da se morajo ustavni sodniki opredeliti do konkretnih zahtev, hkrati pa dodaja, da gre za težka vprašanja, do katerih bo moralo sodišče enkrat le zavzeti stališče.

SIJAN PRETNAR