Za posadkami air tractorjev rekordna sezona
Letalske posadke air tractorjev so letos na 23 različnih lokacijah na požarišča odvrgle več kot dva milijona litrov vode. Skupno so opravile 295 ur naleta. Na upravi za zaščito in reševanje poudarjajo, da smo se v Sloveniji s hitrim in učinkovitim posredovanjem, podporo iz zraka ter z dobrim sodelovanjem pristojnih služb izognili katastrofalnim scenarijem uničujočih požarov, ki so prizadeli številne evropske države.
air tractor
Foto: Pgd Ilirska BistricaSLOVENIJA • Posadke air tractorjev so z delom začele zgodaj spomladi, prvo intervencijo so imele že sredi marca v Lučah. Med požarno sezono od sredine maja do sredine septembra so posredovale po celotnem območju Slovenije in čez mejo, skupno so naštele 27 dni intervencij. Zadnja je bila 7. septembra na območju Kranjske Gore. Po obsežnosti izstopata požara na Planji nad Bovcem in nad Srednjim vrhom v občini Kranjska Gora.
Prvič pomagali tudi čez mejo
Posadke air tractorjev so letos prvič odletele na pomoč tudi čez mejo. Na zaprosilo civilne zaščite Furlanije - Julijske krajine je uprava za zaščito in reševanje avgusta napotila ekipe na območje Karnijskih Alp v bližino kraja Amaro. V štirih dneh čezmejne intervencije so posadke opravile 233 odmetov in na požarišče odvrgle 699.000 litrov vode.
Mitja Vidmar, ki vodi sektor za izvajanje podpore gašenju iz zraka, ocenjuje, da je bila letošnja sezona zelo uspešna in pomembna za nadaljnji razvoj enote. “Pokazali smo, da smo sposobni hitro, varno in učinkovito delovati tako doma kot tudi izven meja Slovenije. Prva čezmejna intervencija je bila pomemben preizkus naše operativne pripravljenosti, usposobljenosti posadk in sposobnosti sodelovanja s tujimi službami. Rezultati potrjujejo, da je Slovenija z vzpostavitvijo lastnih zmogljivosti za gašenje iz zraka pridobila učinkovito in dobro organizirano enoto, ki je sposobna pomagati tudi drugim državam, ko je to potrebno,” je poudaril Vidmar.
Posadke so vodo za gašenje največkrat zajemale na Bohinjskem jezeru, morju, pri Brežicah, ob Mariborskem otoku, na Velenjskem jezeru in drugod, tudi čez mejo, v Tržaškem zalivu, na italijanskem jezeru Lago di Cavazzo in na avstrijskem jezeru Weißensee. Pri gašenju so sodelovali trije slovenski piloti, ki lahko izvajajo operativne naloge, ter trije tuji piloti, ki so bili v Sloveniji ves čas požarne sezone. “V sezoni visoke požarne ogroženosti se je ponovno pokazala uporabnost naše flote, še posebej pri gašenju požarov v visokogorju in na težko dostopnem terenu. Pridobljeno znanje je dragoceno in ga bomo pozimi še nadgrajevali,” je povedal pilot Sebastjan Ramšak.
Želijo povečati število posadk
Pomemben del operacij je potekal tudi na tleh, kjer so se izkazale ekipe z brezpilotniki državne enote za hitre reševalne intervencije v upravi za zaščito in reševanje in ekipe za koordinacijo zračnih sil. Prve so z uporabo naprednih termokamer odkrivale skrita žarišča, z zbranimi podatki pa usmerjale delo pilotov in gasilcev na terenu. Koordinatorji gašenja pa so skrbeli za varnost in usklajeno delovanje vseh sil v zraku.
Slovenske posadke po koncu uradne požarne sezone ostajajo v pripravljenosti. “V prihodnjih mesecih bomo nadaljevali usposabljanje pilotov in pridobivanje strokovnega kadra, da bi povečali število operativnih posadk. Razvijali bomo nove tehnologije, predvsem brezpilotne zrakoplove za izvidovanje in spremljanje požarov,” je napovedal Vidmar.
Generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je izpostavil izjemen pomen vzpostavitve prve civilne namenske letalske enote za podporo gašenju iz zraka pri nas, ki deluje v okviru uprave. “Izpostaviti moram odlično sodelovanje in koordinacijo s slovenskimi gasilci, pripadniki Slovenske vojske ter Policije, kot tudi z drugimi enotami v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. Vse to je odlično izhodišče, da v državi v prihodnje veliko bolj mirno in pripravljeno pričakujemo izzive, povezane s podnebnimi spremembami in požari,” je še dodal Behin.