Za sodišče je opis dovolj konkreten in jasen

LJUBLJANA > Provizija za posredovanje v poslu je po mnenju sodišča dovolj konkretizirana, s tem pa je konkretiziran tudi zakonski znak sprejete obljube nagrade.

Zahteve za varstvo zakonitosti so vložili pravnomočno obsojeni v zadevi Patria - predsednik SDS Janez Janša, prokurist Rotisa Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič. Petčlanski senat vrhovnega sodišča pa je njihove zahteve zavrnil kot neutemeljene.

Janša in Krkovič sta bila s prvo- in drugostopenjsko sodbo spoznana za kriva kaznivega dejanja sprejemanja daril za nezakonito posredovanje v poslu z osemkolesnimi oklepniki. Janša je obljubo nagrade sprejel za SDS, Krkovič pa zase. Janša je kaznivo dejanje storil v sostorilstvu z danes že pokojnim Jožetom Zagožnom, je ugotovilo sodišče. Črnkovič, prokurist podjetja, ki je postalo lokalni partner finske Patrie, pa je drugim obljubil nagrado, da bi izkoristili svoj vpliv.

Odvetniki zahtevali oprostitev

Vsi trije odvetniki so predlagali spremembo sodbe tako, da se njihove stranke oprosti, Črnkovičev zagovornik Dejan Marković in Krkovičev zagovornik Jože Hribernik sta se podredno zavzemala za razveljavitev pravnomočne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc pa je predlagal, naj se zahteve zavrnejo kot neutemeljene.

Zagovorniki so v svojih zahtevah navajali, da v opisu dejanj niso navedeni oziroma konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivih dejanj dajanja in sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, v izreku pa ni konkretiziran način storitve kaznivega dejanja. Vrhovno sodišče se z njimi ni strinjalo.

Vrhovno sodišče tudi ni ugotovilo, da odločilna dejstva niso ugotovljena onkraj razumnega dvoma. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da je dokaznemu standardu za obsodilno sodbo zadoščeno.

V opisu dejanja je določno navedeno, da je obsojeni Janša sprejel obljubo nagrade za stranko SDS, piše v odločbi vrhovnega sodišča. Določno je opisana komunikacijska veriga od Reija Niittynena, Hansa Wolfganga Riedla, Walterja Wolfa preko Zagožna do Janše, na podlagi katere je Janša preko Zagožna sprejel obljubo plačila provizije. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da je odločilno dejstvo o sprejemu obljube nagrade zanesljivo ugotovljeno.

4,2-odstotna provizija

Po mnenju vrhovnih sodnikov je korist določno opisana v obljubi plačila provizije za prodajo po pogodbi. Za posredovanje pri poslu je bila dogovorjena 4,2-odstotna provizija, samo sprejetje obljube plačila nagrade pa je konkretizirano tudi z navedbo odstotka provizije, ki se bo obračunal od celotnega zneska 161,9 milijona evrov.

Takšen opis je sam po sebi dovolj determiniran, konkreten in jasen, saj je jasno, obljuba česa je bila sprejeta. Dejstvo, da je bila obljuba nagrade sprejeta v času med 10. in 22. avgustom 2005 pa konkretizira opis, da je Zagožen 22. avgusta 2005 po navodilih Janše zahteval 30-odstotno predplačilo obljubljene provizije in pogodbo, ki je vsebovala to predplačilo. V pravnomočni sodbi je tudi opisano, da je Janša skupaj z Zagožnom spremljal priprave za izvedbo postopka naročila zaupne narave za nakup osemkolesnikov, ga nadzoroval in bil obveščen o tem, katero lokalno podjetje bo zastopalo finsko Patrio.

Naprej pojasnjujejo, da so provizijo obljubili trije vodilni uslužbenci Patrie; opisano je, da je bila nagrada obljubljena z namenom, da bi Janša in Zagožen vplivala pri ljudeh na obrambnem ministrstvu, da bi bil lokalni zastopnik Patrie izbran kot najugodnejši ponudnik in bi z njim sklenil pogodbo o dobavi. Opisano je tudi, kaj mora tisti, ki je obljubo sprejel, storiti v zameno, izhaja iz odločbe.

T. K., J. Z., Ivan + stranka

Zagovorniki so opozarjali, da v sodbi ni opisan komunikacijski način, prek katerega bi bilo kaznivo dejanje storjeno. A to po mnenju vrhovnega sodišča ne pomeni, da zakonski znaki kaznivega dejanja niso dovolj opisani.

Ugotovitev, da je Krkovič od Črnkoviča sprejel obljubo, da mu bo prokurist Rotisa plačal delež dobička, po mnenju vrhovnega sodišča v zadostni meri konkretizira njuno ravnanje. Kot utemeljen zakonski znak, ki ga je ugotovilo višje sodišče, vrhovno sodišča navaja še formulo, da se bo Rotisov dobiček od posla delil po izračunu med “T. K., J. Z., Ivan + stranka”.

Glede dokazov s Finske, ki jih je Matoz predložil vrhovnemu sodišču po pravnomočnosti sodbe, je v odločbi zapisano, da zagovorniki ne pojasnijo, ali je bil ta dokument tudi med zaseženimi sporočili na Finskem in če je, ne obrazložijo, kdo ga je predložil v finski spis, torej katera stranka, finski tožilec ali kateri izmed obdolžencev, in kdaj.

O navedbah, da gre za indično sodbo, vrhovno sodišče pojasnjuje, da lahko sodišča odločilna dejstva ugotavljajo tudi s pomočjo indicev, če sodišče ne razpolaga z neposrednimi dokazi. Sodba sprejeta na podlagi indicev, ki na področju sodobne dokazne teorije pridobivajo pomen, ne pomeni kršitve načela domneve nedolžnosti in ne predstavlja kršitev ustave.

STA