Za spolno zlorabo ni nikoli kriv otrok
Po osnovnih šolah v Istri in na Krasu poteka kampanja osveščanja o spolnih zlorabah otrok. Cilj je predvsem zmanjšanje temnega polja, saj so spolne zlorabe otrok tema, o kateri je - še zlasti neposredno vpletenim - težko govoriti. Pa vendar se zlorabe dogajajo.
KOPER> Dogajajo se predvsem v tako imenovanem varnem okolju. In puščajo na žrtvah hude posledice.
V primerih, ko je storilec otroku znan, se spolna zloraba običajno dogaja dlje časa, tudi leta. Razlogi so različni, od groženj do pretvez storilca, da je to “samo njuna skrivnost”. Otroci se pogosto tudi bojijo, da jim nihče ne bo verjel.
Redko se zgodi, da otrok sam pride na policijo in reče, da je žrtev spolne zlorabe, pojasnjuje Cveto Kokalj iz koprske policijske uprave. Prav zato je kampanja, ki zajema 21 osnovnih šol iz Istre in Krasa, pomembna. Za morebitno žrtev je to lahko tudi impulz, da spregovori. Spolne zlorabe otrok namreč še vedno ostajajo tabu. “Do zdaj smo po šolah govorili predvsem o nasilju med vrstniki, o nevarnosti interneta,” pravi Kokalj. Nevarnosti pa se skrivajo tudi drugod in temno polje spolnih zlorab otrok je še vedno zelo veliko.
Ne gre za fantazijske otroke
Pojavne oblike zlorab so različne in zmotno je razmišljanje, da gre zgolj za spolni odnos med odraslim in otrokom. Spolne zlorabe so različne oblike spolnih aktivnosti, ki se običajno postopno “razvijajo” od manj intimnih naprej. Storilec kar nekaj časa gradi zaupen odnos z otrokom. Da bi prišel do cilja, mu niso tuje ne prevare ne grožnje, niti fizična sila ne. V večini primerov je storilec iz “varnega okolja”, torej družinskega kroga, ali pa nekdo, ki ga otrok relativno dobro pozna in mu zaupa. Število primerov, ko otroka zlorabi neznanec, je neprimerno manjše.
V okviru kampanje o spolnih zlorabah otrok je izšla tudi knjiga Gorana VojnovićaNekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite. Na območju PU Koper kampanja poteka v obliki učnih delavnic na 21 osnovnih šolah iz Istre in Krasa, namenjena je osveščanju otrok, starih od 10 do 15 let.
Žrtve spolnih zlorab so tako dečki kot deklice, niti dojenčki niso varni pred izprijenimi storilci. Omeniti pa velja še nekaj: spolne zlorabe otrok se ne dogajajo le v marginaliziranih družinah in okoljih. Med storilci so bogati in revni, izobraženi in manj izobraženi ... V preiskavah se znajdejo tudi ugledne osebnosti. Zlorabe pa lahko trajajo leta in leta.
Dogaja se, da imajo storilci na računalnikih ogromno otroške pornografije. “Vsaka fotografija je akt spolne zlorabe,” pravi Kokalj, “saj ne gre za fantazijske otroke.”
Običajno so fotografije spolnih zlorab otrok na tujih strežnikih, kar pa ni pravilo. Vsebine so pogosto nasilne. Tuje policije obveščajo slovensko, ko zaznajo, da na določene spletne strani dostopajo tudi elektronski naslovi iz Slovenije. Potem seveda tudi v Sloveniji sledi postopek: od ugotavljanja IP številk do hišnih preiskav in zasegov računalnikov.
Dolžnost je ravnati v korist otroka
Sicer pa glede fotografij Kokalj opozarja še na pojav tako imenovanega sekstinga. Mlada dekleta, na primer, svoje fotografije, tudi v kočljivih položajih, posredujejo fantom, ki jih širijo naprej. Po telefonu, na spletu, prek socialnih omrežij ... In ne zavedajo se posledic, kar velja tudi za primere, ko prek socialnih omrežij dajejo svoje podatke na razpolago praktično vsem.
Novela kazenskega zakonika, ki bo začela veljati sredi maja, namenja posebno pozornost kaznivim dejanjem, ki obravnavajo nasilje nad otroki. To, pravi Kokalj, pomeni več dela in usposabljanja za policijo, pa tudi za vse ostale, ki so vpleteni v odkrivanje in pregon tovrstnih kaznivih dejanj. Že sedaj veljavna zakonodaja nalaga na tem področju medinstitucionalno sodelovanje.
Dolžnost različnih institucij in organizacij je ravnanje v korist otroka. V primeru suma, da je otrok žrtev spolnega nasilja, je treba to v treh dneh prijaviti centru za socialno delo, policiji ali okrožnemu državnemu tožilstvu. Sodelovanje je zdaj bolj zavezujoče, kot je bilo v preteklosti, sklicatelj multidisciplinarnega tima pa je v primeru suma zlorabe center za socialno delo.
V prvem polletju lanskega leta so na območju PU Koper obravnavali sedem kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in dve kaznivi dejanji prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. V letu 2010 so obravnavali 63 kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, leta 2009 tri in v letu 2008 sedem. V letu 2010 so obravnavali eno kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, v letu 2009 tri in v letu 2008 nobenega.
Policija se v te time redno vključuje, najmanj pa je sodelovanja s strani zdravstvenih delavcev, pravi Kokalj. Prav v zdravstvu so pravilnike dobili kot zadnji, in zelo redko se zgodi, da kakšna prijava pride iz zdravstvenih krogov. Sicer pa je sodelovanje bolj ali manj odvisno od konkretnih ljudi in pogosto je problem v strokovni usposobljenosti. Prijave na policijo običajno pridejo iz centrov za socialno delo, so pa tudi primeri, ko se otrok zaupa vzgojiteljici ali učiteljici. Nekatere mame, žal, še vedno reagirajo tako, da svojim otrokom ne verjamejo. Pa vendar: tudi če so otroci majhni, je njihov domišljijski svet premajhen, da bi si lahko takšne stvari izmišljevali.
Otroci kot orodje obračuna
Seveda se soočajo tudi z lažnimi prijavami, posebej so pozorni v primerih razveznih postopkov. Partnerja otroke hote ali nehote uporabita za medsebojno obračunavanje. So pa tudi primeri, pravi Kokalj, ko je nek starš dejansko prepričan, da se otroku dogaja spolna zloraba, čeprav se v resnici ne.
“Vsaka fotografija je akt spolne zlorabe, saj ne gre za fantazijske otroke.”
Otrok je sposoben za pričanje že v starosti treh do štirih let, vendar se je treba z njim pogovoriti čim prej po travmatskem dogodku. Na verodostojnost otrokove izpovedi kažejo predvsem neposrednost, konkretnost, čustvena prizadetost, uporaba izrazov, spontanost ... Pri spolnih zlorabah otrok praviloma ni materialnih dokazov. Zato je pomembna faza razkritja, pomembno je, ali otroku kdo stoji ob strani, ga razume. Posledice spolnih zlorab pri otrocih so hude, pogosto jih spremljajo še v odrasli dobi. Praviloma deklice laže povedo, kaj se jim dogaja, kot fantje.
Storilci so v večini primerov moški, vendar ne izključno. Odkritih primerov spolnih zlorab otrok je bilo v zadnjih letih tudi na območju koprske policijske uprave kar nekaj in nekateri so tudi močno odmevali v javnosti. “Krivde za spolno zlorabo pa prav v nobenem primeru ne moremo preložiti na otroka,” še poudarja Kokalj.
SILVA KRIŽMAN
