Za umor v Čežarjih 59 let ječe?
“Sprijaznil sem se, a ni mi vseeno. Ničesar se ne bojim, boli pa me krivica. Rad bi, da me obsodite na smrtno kazen, lahko me tudi ustrelite. Bojim se življenja,” je včeraj zvečer pred senatom dejal Marko Markovič. Tožilka je sodišču pred tem predlagala, da ga zaradi umora v Čežarjih obsodi na 30 let zapora, leto manj pa je predlagala za Kosto Aleksandrova. Sodba bo znana danes zgodaj popoldne.
KOPER > Dobro leto dni po tragediji, ki se je zgodila v Čežarjih, se je končal sodni postopek zaradi umora 57-letnega Oliankija Vatovca. Umorili so ga 10. marca lani. Takrat še neznana storilca sta ga s topim predmetom več kot desetkrat udarila po glavi, kar je bilo zanj usodno. Pustila sta ga v mlaki krvi v kleti, nato pa sta pregledala in razmetala vse prostore v hiši. Umorjenega so našli naslednje dopoldne.
Policija je sprva preiskovala v več smereh, julija lani pa je aretirala 61-letnega Marka Markoviča iz Izole in 33-letnega Kosto Aleksandrova, bolgarskega državljana, ki je z družino živel v Ankaranu. Tožilstvo je po končani preiskavi proti obema vložilo obtožbo zaradi umora, ki naj bi ga storila na zahrbten način in iz koristoljubja.
“Vodila ju je sla po denarju”
Državna tožilka Vanja Chiara Bažec je v zaključnih besedah za oba predlagala dolgi zaporni kazni, za Markoviča 30 let zapora, za Aleksandrova pa leto manj. Predlagala je tudi podaljšanje pripora. Prepričana je, da je dokazni postopek potrdil vse očitke iz obtožbe. “Zaradi pohlepa sta posegla v najvišje varovano dobrino, v življenje. Vodila ju je sla po denarju,” je poudarila tožilka. Skupna točka obeh obtoženih je bilo po njenem mnenju prav hlepenje po denarju.
Markovič je bil brez rednih virov za preživljanje, Aleksandrov je sicer hodil v službo, a sta oba hodila v igralnice in tam preživljala veliko časa, hodila sta po lokalih ... Dejanje sta po njenih besedah skrbno načrtovala in se nanj pripravljala. Vatovca naj bi nameravala ubiti že 8. marca lani, a ga takrat ni bilo doma. “Imela sta čas za razmislek, a sta se vseeno vrnila v Čežarje, da bi vzela življenje,” je še dodala.
Izdajalske sledi?
Za Markoviča so najbolj obremenilne sledi, ki jih je v hiši umorjenega pustilo obuvalo memphis one številka 43. Prav takšne čevlje mu je pred tem podaril znanec. Kriminalisti so med hišno preiskavo obtoženčeve barake v Izoli našli le škatlo, čevlje pa naj bi - tako tožilstvo - najprej vrgel v smeti, nato pa še v morje. Da se je znebil nekih čevljev in oblačil, je povedala tudi njegova nekdanja partnerka.
V nacionalnem forenzičnem laboratoriju so na lepilnem traku, s katerim je imel pokojni na hrbtu zvezane roke, odkrili DNK Aleksandrova. Tožilstvo je v mozaik sestavilo še več drugih dokazov, ki naj bi potrjevali obtožbo. Med drugim naj bi bila obremenilna tudi pričanja Markovičeve partnerke in nekaterih domačinov, ki so Markovičevega volva opazili v Čežarjih. Prav na podlagi teh pričanj so policisti začeli preverjati vse lastnike takšnih tipov vozil in nazadnje prišli do Markoviča.
Drugače pa sta menila zagovornika obeh obtoženih. Markovičeva zagovornica Monika Mavsar je opozorila na več dvomov, ki še vedno ostajajo. Prepričana je, da je bil Markovič kot storilec “prikladen” za policijo, saj je bil že obsojen zaradi umora na Hrvaškem. Poudarila je, da se sodba ne bi smela opreti na pričanje Markovičeve partnerice, saj je vprašanje, če je sploh razumela pomen pričanja. Zavrnila je očitek, da je bil motiv umora koristoljubje. Markovič se je prav zaradi dejstva, da je že bil obsojen zaradi umora na Hrvaškem, umaknil in se odločil za takšen način življenja. Prav tako naj bi pričakoval tudi dediščino po pokojnem očetu, po drugi strani pa ni bilo nobenega dokaza, da bi pokojni doma res hranil večjo vsoto denarja.
Pa tudi sledi obuval naj ne bi bile ravno takšne, kot naj bi jih imel obtoženi, saj je bila na škatli drugačna črtna koda.
“Na zvijačen način do bioloških sledi”
Zelo podrobno je vse dokaze in podatke v zajetnem sodnem spisu analiziral tudi odvetnik Bojan Pečnik, ki brani Aleksandrova. Prepričan je, da je Kosta nedolžen. Skrbi ga, da policija zmotno vztraja pri svojih ugotovitvah. Že res, da so na lepilnem traku našli DNK Aleksandrova, a je kljub temu prepričan, da so se policisti preveč hitro zadovoljili s tem podatkom. Sodišču je med drugim predlagal, da postavi novega izvedenca za DNK.
“Kateri storilec bi bil takšen butec, da bi pustil svojo biološko sled na lepilnem traku,” se je vprašal in dodal, da vendarle večina spremlja ameriške serije o forenzičnih preiskavah. Pojasnil, pa tudi pokazal je, da bi se lahko DNK še na kakšen drugačen način znašla na lepilnem traku. Prav tako meni, da so policisti od obtoženega na zvijačen način dobili njegove biološke sledi, še preden je bil uradno osumljen.
Poleg tega naj bi drugi storilec na kraju zločina pustil sled obuvala številka 43, Kosta pa ima številko 41. “Še en dokaz več, da Kosta ni bil v Čežarjih,” je poudaril. Senat je spomnil na večkratni umor, ki se je pred tremi desetletji zgodil v Grintovcu. Sodišče je takrat obtoženega najprej obsodilo na dosmrtno kazen. “Želel bi, da ste tako trdno prepričani v krivdo, da bi mu lahko izrekli tudi dosmrtno obsodbo,” je položil na srce članom senata in sklenil z besedami: “Zaupam v sodni sistem.”
Markovič je včeraj zvečer senatu dejal, da bi potreboval več ur, da bi razložil svojo življenjsko zgodbo, vključno z zgodbo o umoru, ki se je leta 1991 zgodil v hrvaški Istri in zaradi katerega je bil v Sloveniji in na Hrvaškem. “Žal mi je za Kosto. Ker sem ga potegnil s seboj, in to samo zato, ker me pozna ... Sem že razmišljal, da bi rekel, da sem bil sam tam, a če nisem bil, pač nisem bil.” je dejal.
“Vrzite me noter, pa ključ stran in bo konec,” je nadaljeval. Med drugim je rekel, da bi najraje videl, da bi ga sodišče obsodilo na smrtno kazen. “Ustrelite me. Ničesar me ni strah, le življenja,” je še dodal. Da je nedolžen, je vztrajal tudi Aleksandrov, ki je nazadnje dejal, da so mu vse skupaj podtaknili. Senat bo sodbo razglasil danes zgodaj popoldne. SIJAN PRETNAR
