Za več osveščanja žrtev posilstva

LJUBLJANA > Četrtkovega sestanka so se poleg ministrice Andreje Katič in državnega sekretarja Gregorja Strojina udeležili tudi predstavniki državnega tožilstva, Amnesty International Slovenije, Ženskega lobija Slovenije, Društva za nenasilno komunikacijo, Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Pravno informacijskega centra, Zavoda raziskovalni inštitut 8. marec in Unicefa.

Z novelo zakona več skrbi za žrtve

Obravnavali so veljavni kazenski zakonik, ki glede kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost uporablja t. i. model prisile. “Čeprav se je v sodni praksi zahteva po uporabi prisile oziroma grožnje začela interpretirati širše, različna stališča nakazujejo potreben razmislek o spremembah zakonske definicije,” so sporočili z ministrstva. Ministrica je zato že večkrat poudarila, da je posilstvo kaznivo dejanje, da je potrebna ničelna toleranca do vsakega nasilja ter da je absolutno nesprejemljivo, da glede tega v javnosti obstajajo dvomi.

Kati Mininčić

odvetnica

“Zaradi ene (domnevno ali morebiti) napačne odločitve se zakonodaje ne spreminja.”

Obravnavali so tudi širše vprašanje položaja žensk v družbi in nasilja nad ženskami ter ustreznost definicije posilstva. Udeleženci so predstavili praktične izzive, predvsem pri ustrezni kvalifikaciji kaznivih dejanj in njihovem dokazovanju. Strinjali so se, da je pomemben poudarek na osveščanju z vidika kaznivosti ravnanj in na osveščanju žrtev posilstev, da kaznivo dejanje prijavijo. Ministrica ni spregledala pomembne vloge nevladnih organizacij, ki veliko dela opravijo z nudenjem pomoči, svetovanja in opore žrtvam.

Državni sekretar Strojin pa je predstavil rešitve, ki jih prinaša predlog novele zakona o kazenskem postopku, s katero se spreminja paradigma obravnavanja položaja žrtev kaznivih dejanj. “Po sprejemu novele žrtve oziroma oškodovanci ne bodo več zgolj kolateralna škoda kaznivega dejanja, temveč bo skrb za njihovo dobrobit in procesne pravice stopila v ospredje,” napovedujejo na ministrstvu.

Oblikovali bodo posvetovalno skupino

Po mnenju ministrice je ob morebitnih spremembah zakonodaje treba voditi tudi širšo razpravo na različnih resorjih in v okviru nevladnih organizacij, zato je napovedala oblikovanje posvetovalne skupine, ki bo v pomoč pri izvajanju nalog resorja pravosodnega ministrstva ter soočanju argumentov, predstavnikom nevladnih organizacij pa je predlagala redna srečanja o aktualnih temah s področja pravosodja, predvsem pa glede uresničevanja temeljnih človekovih pravic v Sloveniji.

“Vse zgoraj naštete predvidene aktivnosti in tiste, ki očitno že potekajo, gredo še vedno v smeri premajhnega osveščanja žrtev, da prijavljajo kaznivo dejanje posilstva. Vse to je seveda potrebno in prav, saj je treba potencialne žrtve kakršnegakoli nasilja osveščati o nedopustnosti vsakršnega nasilja, v kolikor pa do nasilja pride, te osebe maksimalno zaščititi,” pa pravi odvetnica Kati Mininčić. “Vendar to nima nič opraviti s samo dikcijo kaznivega dejanja posilstva. Z njim ni nič narobe, le pravilno in razumno ga je treba v vsakem konkretnem postopku razlagati, tako s strani tožilstev kot s strani sodišč,” še poudarja. “Če ga pristojni napačno tolmačijo, nastane seveda problem - in ker gre za eno najbolj zavržnih in tudi hudih kaznivih dejanj iz kazenskega zakona, je povsem logično in pričakovano, da javnost reagira tako, kot je,” še razloži in sklene, da se “zaradi ene (domnevno ali morebiti) napačne odločitve zakonodaje ne spreminja”.

Inštitut 8. marec: “Sistemske spremembe so nujne”

Z vrhovnega državnega tožilstva so sporočili, da se generalni državni tožilec Drago Šketa načelno zavzema za zakonodajne spremembe, ki pomenijo večjo pravno varnost oškodovancev, višja državna tožilka Mirjam Kline, ki se je v četrtek kot predstavnica tožilstva udeležila sestanka, pa je kot zelo pozitivno ocenila pripravljenost ministrice za tehten razmislek o potrebnih spremembah kazenskega zakonika, seveda po opravljenih raziskavah na tem področju.

Na Inštitutu 8. marec, ki v svojem delovanju proučuje različne oblike družbene podrejenosti, pa so dejali, da je ministrstvo pokazalo temeljno pripravljenost za sodelovanje pri spremembah pravne obravnave dejanja posilstva. “Hkrati pa ni bilo mogoče razbrati, kakšnim spremembam konkretno so naklonjeni. Prav zato bi si na Inštitutu 8. marec želeli jasno zavezo za spremembo zakonodaje in zavedanje, da je ta korak nujen, saj brez njega ni mogoče misliti sprememb na sistemski ravni, ki pa so, kot kaže, nujne,” je dejala Mojca Lukan, članica programskega odbora.