Za zapahi bo le deset mesecev

LJUBLJANA > Lansko sodbo koprskih višjih sodnikov zoper 43-letnega M. R. iz okolice Idrije zaradi prisiljenja so nedavno potrdili vrhovni sodniki, ko so zavrnili zahtevo za varstvo zakonitosti obtoženčevega zagovornika za prisiljenje. V to kaznivo dejanje so koprski višji sodniki prekvalificirali posilstvo in mu zato izrekli milejšo kazen. Vrhovni sodniki so v sodbi zapisali, da kršitev, ki jih je navedel zagovornik, niso ugotovili, zato njegovega predloga, da bi obsojenca oprostili obtožb, niso sprejeli. Zagovornik je namreč v pritožbi med drugim trdil, da je bila obtožencu kršena pravica do obrambe, poleg tega pa so sodniki ugotovili, da ni šlo za kaznivo dejanje iz obtožnice. “Zagovornik z uveljavljanjem te kršitve ne upošteva, da sodišče ni vezano na pravno opredelitev, temveč le na konkretni opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja,” so med drugim zapisali. Za zapahi bo deset mesecev, na novogoriškem okrožnem sodišču pa so dejali, da M. R. poslanega poziva za prestajanje kazni še ni prejel.

Odnosa z njim si ni želela

Sodni primer je trajal tri leta in v tem času doživel več različnih odločitev sodišč. Sojenje za posilstvo se je na novogoriškem okrožnem sodišču sklenilo z obsodilno sodbo. Med postopkom, v katerem je M. R. trdil, da je šlo 11. oktobra leta 2015 zjutraj pri njem doma za sporazumen spolni odnos med njim in oškodovanko, je 39-letna žrtev tedaj povedala, da si odnosa z njim ni želela. To mu je jasno dala vedeti z odrivanjem, a moški ni odnehal. Po tem, ko ji je slekel hlače in spodnje hlačke, jo je pod sabo zadrževal toliko časa, da je končal s spolnim aktom. Sodnik Igor Majnik je moškemu zaradi posilstva izrekel 15-mesečno zaporno kazen.

M. R. se s tem ni strinjal, zato se je pritožil, koprski višji sodniki pa so brez obravnave sodbo spremenili in odločili, da je šlo za spolno zlorabo slabotne osebe, M. R. pa so izrekli enoletno zaporno kazen. Ta sodba je sredi leta 2017 postala pravnomočna, M. R. pa je nato dobil poziv na prestajanje zaporne kazni. Pred tem je zagovornik obtoženca na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Po dveh dneh bivanja v zaporu pa je vrhovno sodišče izdalo začasni sklep in za M. R. odpravilo zapor. Nato je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, saj je ugotovilo več kršitev višjih sodnikov. Njihovo sodbo je razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje. Koprski višji sodniki v ponovnem sojenju moškega niso mogli obsoditi za posilstvo, saj sodišče po razveljavitvi sodbe na pritožbo, ki jo je vložil le obtoženi, svoje odločitve ne more spremeniti v njegovo škodo (prepoved “reformatio in peius”). Kaznivo dejanje so prekvalificirali v prisiljenje in M. R. izrekli deset mesecev zapora.

Kmalu medresorska delovna skupina

Prav zaradi prekvalifikacije v milejšo obliko kaznivega dejanja je zadeva doživela buren odziv javnosti, križem rok niso ostale niti nevladne organizacije in druge institucije, ki so takoj predlagale spremembo zakonodaje.

Na pravosodnem ministrstvu so sredi januarja zato sklicali sestanek s predlagatelji in obravnavali ustreznost opredelitve kaznivega dejanja posilstva v kazenskem zakoniku. Sodelovali so predstavniki tožilstva, ljubljanske pravne fakultete in nevladnih organizacij. Za tem so prejeli odgovor predstavnice okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in Združenja proti spolnemu zlorabljanju ter skupni poziv nevladnih organizacij k spremembi definicij kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. “Odzivi kot ustrezen izpostavljajo koncept privolitve, torej model 'da pomeni da' v na novo oblikovanem kaznivem dejanju, poleg obstoječe inkriminacije posilstva,” so včeraj sporočili s pravosodnega ministrstva, kjer prejeta mnenja oziroma predloge še proučujejo. “Kot naslednji korak pa predvidevamo ustanovitev medresorske delovne skupine za pripravo sprememb kazenskega zakonika,” so sklenili.