Začelo se je sojenje domnevnemu požigalcu hiše v Selah na Krasu

KOPER>Zgodba, zaradi katere se je danes 70-letni Italijan Placido N. znašel v priporu in na sodišču, se je začela sredi avgusta 2006 v vasi Sela na Vrheh na Krasu. Takrat je nekega popoldneva zagorelo v hiši številka 5. Na pomoč so takoj priskočili sosedje, ki so ogenj začeli gasiti, delo pa so dokončali gasilci sežanskega zavoda in prostovoljnega društva iz Štjaka.

Šele ko so končali in hišo prezračili, so ugotovili, da so se tudi sami izpostavili smrtni nevarnosti. Izkazalo se je namreč, da je požar v hiši nekdo podtaknil. Zagorelo je na hodniku, požar se je razširil še v dnevno sobo, v kotlovnici in garaži pa sta bili odprti plinski jeklenki. Pred požarom je nekdo z bencinom polil prtljažni prostor avtomobila, s sredstvom proti zmrzovanju stekel zadnje gume, preostanek tekočine v plastenki pustil na strehi avta, na sovoznikov sedež pa nastavil odprto plastično posodo s tremi litri bencina.

Če sosedje ne bi tako hitro začeli gasiti, bi bila kmalu v nevarnosti tudi hiša. Policisti so se hitro lotili dela in začeli iskati takrat 66-letnega Italijana Placida N., ki je imel v hiši stalno bivališče, ni pa bil njen lastnik. Takrat naj bi imel tudi slovensko državljanstvo. Ker ga niso našli, je koprsko okrožno sodišče za njim razpisalo evropski priporni nalog in tiralico.

Doživel je šok

Štiri leta in pol po dogodku pa so italijanski organi sredi marca letos preverjali potnike na vlaku med Trstom in Tržičem in odkrili tudi Placida N. Z železniške so ga pospremili na policijsko postajo, ga nato vtaknili v pripor in čez nekaj časa izročili Sloveniji. Od takrat je v priporu v Kopru, od koder so ga pred dnevi pripeljali na sodišče.

“Spominjam se, kar se je zgodilo, vendar mi to, kar mi očita tožilstvo, ni znano,” je začel svoj zagovor pred senatom koprskega okrožnega sodišča. “Ko sem z dvorišča hiše videl v njej plamene, sem doživel šok in odšel v gozd. Ko sem se utrudil, sem zaspal. In ko sem se ob svitu drugo jutro zbudil, sem šel na policijsko postajo v Sežano. Vzeli so mi prstne odtise in me v civilnem avtu odpeljali na italijansko mejo.”

Sodnika Mateja Štrosa je zanimalo, če se spominja kaj več o požaru. “Če imate dovolj časa, vam lahko povem, kaj sem v življenju doživel. Po naravi sem simpatizer uniforme in zakona države, v kateri živim, vendar se lahko vsak zmoti. V desetih letih sem preživel štiri poskuse umora. Tudi moj zakon je bil lažen. Poročili so me na nekem gradu, takrat sem jokal, kot še nikoli v življenju,” je razlagal senatu.

Živel kot pes?

Njegov odvetnik Niko Varezič je dejal, da ima občutek, da je bil obtoženi v času dejanja neprišteven. Sodnik Štros ga je nato vprašal, če je bil kdaj na kakšnem zdravljenju. “Ne, 24 let sem tekel maraton,” je odgovoril. “26 let sem bil voznik taksija v Zürichu, nazadnje kombija z osmimi sedeži. Nikoli nisem dobil niti ene kazni za en samcat prometni prekršek. Od junija 2001 sem bil ves čas preganjan zaradi denarja, ki bi ga moral prejeti.”

O svojem življenju v Selah je dejal, da je v hiši številka 5 eno leto živel brez stranišča, brez kuhinje in brez tekoče vode. “Potrebo sem opravljal v gozdu, kuhal sem si na poti, po kateri so vozili s traktorji, pil sem deževnico. Bil sem sam, kot pes,” je rekel. Na ponovno vprašanje o ognju se je najprej oziral naokoli po dvorani in iskal križ, nato pa se je prekrižal in dejal: “Jaz sem videl le ogenj. Ona je odnesla vse stran, pustila je le stvari, stare, skoraj iz prve svetovne vojne.”

Tožilstvo in obramba sta se na koncu strinjala s predlogom senata, da bodo za obtoženega odredili pregled izvedenca psihiatrične stroke.

DANIJEL CEK