Zadeva Jankovič: Minister se strinja s tožilstvom

LJUBLJANA >Odločitev preiskovalne sodnice v zadevi Janković je v zadnjih dneh dvignila precej prahu. O njenem sklepu je javnost pred dnevi obvestil župan Zoran Janković prek svoje spletne strani, v začetku tedna pa je svojo stran zgodbe predstavil tudi na novinarski konferenci. Njegov odvetnik Janez Koščak je maja preiskovalni sodnici ljubljanskega okrožnega sodišča predlagal uničenje izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov (gre za kaznivo dejanje, povezano z zaposlitvijo lekarnarice), ker je prepričan, da je državna tožilka Blanka Žgajnar zamudila rok za vložitev zahteve za sodno preiskavo. Žgajnarjeva je zahtevo vložila aprila. Rok za to pa naj bi se iztekel oktobra lani, dve leti po tem, ko so kriminalisti nehali prisluškovati Jankoviću.

Preiskovalna sodnica se je z odvetnikom strinjala. Presodila je, da bi moralo tožilstvo po zakonu o kazenskem postopku izročiti celotno gradivo, ki je bilo zbrano s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, če v dveh letih po zaključku izvajanja prikritih ukrepov ne sproži kazenskega pregona.

Minister napovedal nadzor v zadevi Kotnik

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je po včerajšnji seji vlade napovedal, da bo v zadevi Kotnik ministrstvo, takoj po pravnomočni odločitvi, zahtevalo nadzor. To po njegovem mnenju ne pomeni pritiska na sodišče, saj ne gre za odločanje o vsebini, ampak za zagotavljanje učinkovitih in hitrih postopkov. To pa je v pristojnosti ministrstva, je opozoril. Kazenski pregon zoper tožilko Dragico Kotnik, ki je bila v kazenskem postopku zaradi suma dveh zlorab uradnega položaja, je zastaral. Tožilstvo ji je očitalo, da je novinarju Mitji Lomovšku poslala še nepravnomočno obtožbo v zadevi SCT. Izročila naj bi mu tudi tožilsko dokumentacijo v aferi Baričevič. V več kot šestih letih od kaznivega dejanja pa na ljubljanskem okrajnem sodišču niso sojenja niti začeli. ”Res je težko razumeti, kako se lahko v takem času na določeni zadevi zamenja toliko sodnikov, se ne odloča o predlogih tožilstva, odreditvi pripora in privedbah," je minister povedal po seji vlade.

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je od tožilstva pred dnevi zahteval poročilo, v sredo pa se je srečal z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo in vodjo specializiranega tožilstva Harijem Furlanom, ki sta mu zadevo s tožilskega zornega kota še dodatno osvetlila.

Odločitev odstopa od sodne prakse

Včeraj so z ministrstva sporočili, da v konkretnem primeru do pravnomočne odločitve sodišča ni mogoče govoriti o uničenju, še manj pa o izločitvi dokazov oziroma ustavitvi kazenskega pregona zoper osumljenca. Strinjajo se z generalnim državnim tožilcem, da odločitev preiskovalne sodnice v konkretnem primeru odstopa od dosedanje sodne prakse. “Ne odločbe ustavnega sodišča ne druge okoliščine ne dajejo podlage za očitek tožilki, da bi se mogla oziroma morala zavedati, da glede na vse dejanske in pravne okoliščine primera zamuja prekluzivni zakonski rok,” so sporočili z ministrstva.

“Na državnem tožilstvu smo prepričani, da rok za sprožitev kazenskega postopka ni bil prekoračen,” je včeraj poudaril Šketa. Tožilka se bo na sklep preiskovalne sodnice pritožila in podrobno obrazložila stališče tožilstva, da je njen sklep neutemeljen.

“Zakon je bil doslej za vse enak ...”

Janković je na novinarski konferenci med drugim dejal, da mora biti zakon za vse enak. Na ministrstvu pa na to njegovo izjavo odgovarjajo: “Zakon je bil doslej za vse enak, prav z njegovim primerom pa se sodna praksa na prvi stopnji spreminja.”

Dodajajo še, da ne polemizirajo z odločitvijo preiskovalne sodnice, pojasnjujejo zgolj njene posledice in jo postavljajo v kontekst preverjanja izvajanja nalog državnotožilske uprave, v okviru pristojnosti, ki jih imajo.

Posledice za pregon zahtevnih oblik kriminala

Če bo odločitev preiskovalne sodnice potrdila tudi druga stopnja, bo ministrstvo nemudoma pristopilo k spremembi zakona, saj bi takšna interpretacija zakonskih določb nesporno in nesorazmerno omejila preiskavo in pregon vseh zahtevnih oblik kriminalitete.

Na ministrstvu so prepričani, da tudi ta primer potrjuje njihova stališča, da so postopki, predvsem predkazenski, predolgi, ne glede na to, ali se na koncu končajo z oprostilno ali obsodilno sodbo. Dodajajo še, da ne državni tožilki ne vodji specializiranega tožilstva ni mogoče očitati odstopanja od ustaljene sodne prakse. SP