Zakaj sta trčili lokomotivi?
“O vzroku ne morem povedati še popolnoma ničesar. Kar se je o tem že pojavilo v javnosti, je govorjenje na pamet. Šele jutri bomo pobrali podatke iz lokomotiv,” nam je o sobotni železniški nesreči povedal glavni preiskovalec železniških nesreč Daniel Lenart. Je pa pojasnil, da se prva lokomotiva ni pokvarila, ampak so se ji na tirih zavrtela kolesa. Zato ji je priskočila na pomoč druga.
BEZOVICA > Lokomotiva, ki je v soboto kmalu po eni uri popoldne krenila s 17 vagoni iz Kopra proti Kozini, se pod Bezovico ni pokvarila. Kot nam je povedal glavni preiskovalec železniških nesreč Daniel Lenart, v stiku koles lokomotive s tirnicama ni bilo dovolj “abhazije”, zato se je lokomotiva ustavila. Povedano po domače: zaradi mikrofilma, ki se je na tirih ustvaril tik pred prihodom vlaka, so se med vožnjo po klancu navzgor kolesa pod lokomotivo zavrtela in vlak se je ustavil.
Adhezija je tujka, ki opisuje fizični pojav, pri katerem se dve različni snovi privlačita in sprijemata. Ta privlačnost je za vožnjo kovinskih koles po kovinskih tračnicah več kot potrebna, da lahko ena lokomotiva povleče nekaj sto ton težke vagone iz Kopra do Kozine. Z nadmorske višine nekaj metrov do nadmorske višine skoraj 500 metrov.
“Še posebej v jesenskem času je ta pojav najbolj problematičen,” razlaga Lenart. “Zaradi vlage in drugih okoliščin se na tirih ustvari mikrofilm in dokler ga pošten dež ne spere ali sonce posuši, obstaja nevarnost, da se zgodi to, kar se je zgodilo v soboto.”
Kolesa pod lokomotivo so se zavrtela kot kolesa avta na ledu
Lokomotive imajo poseben sistem, s katerim pod kolesi uničujejo ta mikrofilm, vendar ga je bilo v soboto očitno pred tem vlakom preveč in kolesa pod lokomotivo so se zavrtela kot kolesa avta na ledu. Na nekaterih progah te razmere ustvari tudi odpadlo listje ali drugo rastlinje.
O vzrokih za “okvaro” prve lokomotive torej ni več nobenega dvoma. Obstaja pa vprašanje, zakaj se je druga lokomotiva, ki je prišla na pomoč prvi s kozinske smeri, do nje pripeljala s tako hitrostjo, da ni mogla ustaviti, ampak je trčila vanjo. V minulih dneh se je pojavila razlaga, da se je to zgodilo zaradi tega, ker naj bi imel strojevodja lokomotive, ki je hitel na pomoč, podatek, da ustavljena lokomotiva stoji nekoliko dlje proti Kopru, kot je v resnici obtičala.
Ključnih naprav še niso analizirali
“Nič še ni dorečeno, preiskava teče, nismo analizirali še niti ključnih naprav, da bi lahko karkoli rekli o vzroku,” pravi Lenart in dodaja, da bodo šele danes iz elektronskih naprav obeh lokomotiv pobrali podatke, potem jih morajo spraviti na papir in proučiti.
Obenem bodo poslušali tudi posnete pogovore obeh strojevodij. “Iz pogovorov bi morda že lahko kaj več vedeli o vzroku. Ampak dokler niso pregledani ti osnovni elementi za vsako preiskavo, je vsakršno govorjenje o vzroku za nesrečo prejudicirano,” je zatrdil.
Višina škode še ni znana
Spomnimo, v soboto popoldne je lokomotiva, s katero je strojevodja hitel na pomoč, trčila v ustavljeno lokomotivo. Ta je po trčenju iztirila, v trku pa sta se poškodovali obe lokomotivi in dva vagona s cisternama, v katerih je bil bencin, za ustavljeno lokomotivo. Bolj poškodovana je ustavljena lokomotiva, medtem ko je pri vagonih-cisternah k sreči poškodovan le spodnji del, cisterni sta ostali celi. Nevarnost je bila še toliko večja, ker se je vse skupaj dogajalo nekaj sto metrov nad izvirom Rižane.
Na Slovenskih železnicah so nam pojasnili, da je bila proga zaradi nesreče in odstranjevanja posledic zaprta od 13.50 v soboto do 14.20 v nedeljo. Višine škode še niso ocenili, po prvih neuradnih ocenah pa naj bi zagotovo presegla pol milijona evrov. Poškodovanih je bilo tudi 15 metrov proge. Na železnicah trdijo, da pri prevozih nevarnega blaga dosledno upoštevajo mednarodni pravilnik, domači zakon in vse interne pravilnike, ki izhajajo iz teh dveh predpisov.