Zalar: Koprsko sodišče nima težav in zaostankov
Pravosodni minister Aleš Zalar je na današnjem obisku na višjem sodišču v Kopru ocenil, da slednje “praktično nima problemov in nima zaostankov”, je pa, kot je izpostavil, po novem edino pritožbeno sodišče v državi, ki skrbi za enotno sodno prakso v zemljiško-knjižnih zadevah.
KOPER>Minister Aleš Zalar je spomnil, da so pred kratkim vzpostavili elektronsko zemljiško knjigo, prva zadeva po novem zakonu pa je že prišla na koprsko sodišče.
Zalar je poleg tega navedel informacijo predsednice višjega sodišča o tem, da “zelo dobro napreduje” projekt Pregara. Približno polovica od okoli 400 zemljiško-knjižnih vložkov je namreč že pripravljena za vpis.
V Novi Gorici morajo izboljšati produktivnost
Gre za vprašanje prenosa zemljiške knjige za vas Pregara, ki leži ob meji s Hrvaško. Reševanje tega vprašanja se je začelo leta 2005, a je dobilo zagon šele pred dobrim mesecem dni, potem ko je Slovenija vprašanje Pregare povezala z zaprtjem poglavja o pravosodju v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU.
Kot so sicer še ugotovili na današnjem sestanku, morajo sodniki na nekaterih sodiščih - tu je Zalar poimensko izpostavil pravdni oddelek okrožnega sodišča v Novi Gorici - izboljšati produktivnost. Prav tako bo sodni svet moral na nekaterih področjih prilagoditi merila za kakovost in količino opravljenega dela, je še ocenil Zalar.
Slovenci se vedno manj pravdajo
Zalar je z današnjim obiskom na koprskem višjem sodišču zaključil z nizom sestankov s predsedniki vseh sodišč v državi, katerih namen je bil po ministrovih besedah pregled stanja in izdelava poslovnih načrtov za prihodnje leto.
Ugotovil je, da se ljudje po vsej Sloveniji vedno manj pravdajo, kar je dober znak. V izjavi za medije je ob koncu obiska povedal, da so razlogi za vpad števila pravd različni, od uporabe mediacije do tega, da si ljudje zaradi krize pravdanje težje privoščijo.
“Deloma pa je to posledica zelo jasne sodne prakse,” je menil minister in pojasnil, da odvetniki ne vlagajo več tožb, za katere je precejšnja verjetnost, da bodo izgubljene ali da bo njihov uspeh minimalen. Zaradi jasnih kriterijev glede priznavanja odškodnine na primer pada tudi število odškodninskih pravd.
Veliki pritisk na gospodarske oddelke
Vse to po Zalarjevih besedah sodstvu omogoča več manevrskega prostora in prerazporeditev sodnikov s teh področij na tista, ki so bolj obremenjena.
Se pa še vedno na ravni države “srečujemo z velikim pritiskom na gospodarske oddelke sodišč”, je ugotavljal Zalar, kar je po njegovem povezano z velikim številom stečajev in insolvenčnih postopkov. Zato, je nadaljeval, “je glavni poudarek okrožnih sodišč predvsem na tem, kako povečati razpoložljive kapacitete za reševanje teh zadev”.
Cilj je skrajšati čas reševanja zadev
Zalar ugotavlja tudi, da morajo sodniki “dovolj ambiciozno, ampak hkrati tudi realno” načrtovati delo sodišč za prihodnje leto. Ta ambicija bi se morala po njegovem prepričanju kazati v nadaljnjem skrajšanju povprečnih časov reševanja zadev na vseh področjih: “Tam, kjer to ni mogoče, pa morajo izkoristiti možnosti, ki jih je dal zakon o sodiščih in sodniški službi, da se sodniki razporedijo po celotnem okrožju.”
To priporočilo so danes dali tudi celotnem sodstvu na območju višjega sodišča v Kopru, torej tudi za območje novogoriškega okrožnega sodišča, je povedal Zalar.
STA