Pripornika še na prostosti

KOPER > Dva dni po dogodku so iz uprave za izvrševanje kazenskih sankcij javnosti posredovali uradno pojasnilo o dogodku in v njem za pobeg dveh pripornikov sicer posredno in “v rokavicah”, pa vendar, delno okrivili paznike koprskega zapora. “V zavodu so opravili rekonstrukcijo dogodka, po kateri so ugotovili, da sta pripornika pobeg skrbno načrtovala in natančno preverila tudi aktivnosti in postopke pravosodnih policistov v nočnem času. Prve ugotovitve kažejo na to, da je bil nadzor pravosodnih policistov v nočni izmeni pomanjkljiv,” se je glasil edini zaključek ponedeljkovega sporočila.

Najresneje sta poskušala Italijana

V 15 letih delovanja novega koprskega zapora iz njega doslej ni uspelo zbežati še nikomur. Najresneje sta se na pobeg pripravljala italijanska kriminalca Mattia Zambetti in Eugenio Russo, ki so ju po ropu banke v Luciji avgusta leta 2011 v spektakularni akciji prijeli policijski specialci nad Koprom. Zambetti je svojcem iz zapora napisal šifrirano pismo, v katerem naj bi naročil dva kilograma plastičnega eksploziva, s katerim naj bi razstrelila zunanji zid koprskega zapora. Do izročitve Italiji poleti 2013, kjer prestajata slovensko in še druge kazni, so zanju veljali najstrožji ukrepi varovanja.

Sicer so v njem še uradno potrdili, kar se je že razvedelo v nedeljo. Da sta 41-letni bosanski državljan Dragan Milosavljević in leto dni mlajši srbski državljan Damnjan Mitrović zbežala iz celice okrog 3.30 zjutraj, in sicer tako, da sta upognila prežagane rešetke na oknu celice, se skozi odprtino splazila na prosto in se s pomočjo vrvi, spletene iz rjuh, spustila na notranje zaporsko dvorišče. Tam sta se s pomočjo smetnjakov povzpela preko rezilne žice na strehi tovornega vhoda in se nato s strehe s pomočjo prirejene vrvi spustila na cesto proti parkirišču Supernove.

Tretji ni hotel z njima

Po naših informacijah sta Srba en zabojnik za smeti postavila na drugega, se povzpela nanju, nato pa rezilno žico premagala tako, da sta nanjo vrgla žimnico, ki sta jo očitno vzela iz sobe. Izvedeli smo tudi, da sta v celici pustila sojetnika, ki ni hotel z njima, ker naj bi ga v prihodnjih dneh tako ali tako izpustili iz pripora. Ob sobotnem jutranjem bujenju in deljenju zajtrka v celici tako ni bilo več treh pripornikov, ampak samo eden.

Lani štiri poskusi in dva pobega

Iz naših zaporov so obsojenci ali priporniki lani štirikrat poskušali zbežati, pa so jim to preprečili pazniki, dvakrat pa jim je pobeg uspel. Poleg pripornikov v Kopru je iz mladoletniškega zapora v Celju zbežal obsojeni mladoletnik, vendar so ga kmalu po pobegu prijeli.

Iz uprave za izvrševanje kazenskih sankcij so še sporočili, da je bilo v noči na soboto v koprskem zaporu toliko paznikov, kot predvideva njihov načrt varovanja, in da so ti slabo uro pred pobegom opravili redni obhod notranjega dvorišča. Pripornika sta se na pobeg skrbno pripravila in sta očitno vedela za uro obhoda, nato pa stopila v akcijo. V celici sta pustila celo pismo, v katerem sta opisala, zakaj sta zbežala. Navedla sta, da sta se za pobeg odločila zaradi nestrinjanja z odločitvijo koprskega sodišča, da ju izročijo Srbiji. Iz uprave so še dodali, da sta se oba pripornika do pobega v zaporu obnašala korektno.

Lažen alarm iz Trsta

Milosavljevića so priprli konec avgusta, ko so ga nekaj dni prej prijeli med prevozom prebežnikov čez državno mejo, Mitrovića pa sredi septembra, ko so ga policisti preverili in ugotovili, da ga iščejo srbske oblasti. Srbski pravosodni organi ju iščejo zaradi tega, ker sta tam obtožena preprodaje droge. Milosavljević si je pri nas nakopal še obtožbo zaradi nezakonitega prehajanja meje, ampak bolj kot to ga je očitno skrbela izročitev Srbiji.

Zadnji Njok, prva Srba

Odkar so v začetku leta 2004 preselili stanovalce starega v nov koprski zapor, iz njega doslej ni zbežal še nihče. Zadnji, ki mu je uspelo zbežati iz starega zapora, je bil tako Anton Fabec – Njok, ki je bil prav tako zaprt zaradi prevažanja prebežnikov čez mejo. Dva dni pred božičem leta 2002 je preko strehe spektakularno zbežal iz samostana sv. Ane in se nato tri leta skrival v Bosni in na Hrvaškem. Ko je odslužil nekaj kazni na Hrvaškem, so ga spomladi leta 2006 pripeljali v nov koprski zapor, kjer je odslužil še slovenske kazni. Po 16-letnem premoru sta Njoku tako sledila omenjena Srba.

“V 15 letih delovanja novega zavoda za prestajanje kazni zapora v Kopru je to prvi izvršeni pobeg. Doslej nikoli ni bilo odkritih prerezanih rešetk, ugotovljene so bile le manjše odrgnine in druge priprave na pobeg, kar pa so pravosodni policisti vedno pravočasno odkrili in preprečili pobeg,” so v ponedeljek sporočili iz Ljubljane in dodali, da je generalni direktor Jože Podržaj že imenoval posebno komisijo, ki bo ugotavljala okoliščine pobega ter morebitno odgovornost zaposlenih.

Samo dan po pobegu so s koprske policijske uprave sicer sporočili, da so enega od ubežnikov prijeli policisti v Trstu, vendar so kasneje novico preklicali. Po naših neuradnih informacijah je šlo za nesporazum med tržaškimi in koprskimi policisti. Tržačani naj bi namreč v Trstu res prijeli enega Srba, za katerega pa se je izkazalo, da ni ne eden ne drugi od dvojice ubežnikov.

Štiri ure prednosti

Po dogodku je predsednik sindikata državnih organov Franc Verk na svojem facebookovem profilu zapisal, da sindikat že vrsto let opozarja na pomanjkanje paznikov v zaporih. “To se zgodi zaradi pomanjkanja nadzora in discipline, saj nadzor opravlja vse manj pravosodnih policistov, ki pa tudi niso ustrezno strokovno vodeni, kar vse skupaj ne daje ustreznih varnostnih zagotovil, da zaporniki ne bi uspeli zbežati iz zapora, ki je sicer moderen in precej dobro fizično varovan,” je zapisal. “Težje bi bilo pobegniti, če bi bile na oknih še mreže, ki pa so jih odstranili,” je še dodal Verk.

Po naših neuradnih informacijah so bile ob odprtju zapora leta 2004 za kovinskimi rešetkami res še kovinske mreže, ki pa so jih kasneje odstranili. Prav tako naj bi bila vprašljiva tudi kakovost rešetk na oknih. Poznavalci trdijo, da bi morale biti rešetke v zaporu iz manganovega jekla, ki ga z ročnim in električnim orodjem ni moč prežagati. Taka naj bi bila menda tudi zahteva države, ki je plačala gradnjo zapora. Sobotni dogodek je dokazal, da je rešetke moč prežagati.

Zapor naj bi imel ob odprtju še en varnostni sistem, in sicer senzorje na zunanji strani sedem metrov visokega zaporniškega zidu, ki pa naj že leta ne bi delovali. Senzorji sicer ne bi mogli preprečiti pobega, bi pa takoj sprožili alarm in ubežnika ne bi imela skoraj štiri ure časa, da nemoteno izgineta v noč.