Zaradi delnega porušenja grajskega zidu grozi županu Ajdovščine do pet let zapora
Ker je dovolil porušiti del grajskega zidu, da bi omogočil servisni dostop na prireditveni prostor, se mora ajdovski župan Marjan Poljšak zagovarjati na novogoriškem sodišču. Na zavodu za varstvo kulturne dediščine trdijo, da mu dovoljenja za tak poseg nikoli ne bi dali.
NOVA GORICA> Jabolko spora, ki je ajdovskega župana včeraj pripeljalo pred roko pravice novogoriškega okrožnega sodišča, je grajski zid. Pravzaprav odprtina, ki jo je maja 2006 v tem zidu dovolil narediti. “Izvajalec prireditve Ajdovščina v maju me je takrat opozoril in predlagal, da bi iz varnostnih in funkcionalnih razlogov naredili servisni vhod tako, da bi porušili del spornega zidu,” se je pred sodiščem branil Marjan Poljšak.
Na prireditveni prostor sicer vodita dva vhoda. Eden, ki po velikosti zadostuje za prehod oseb, drugi prehod pa je večji, a so hoteli narediti takega, ki bi v širino meril štiri metre in bi omogočal dostop na prireditveni prostor tudi velikim tovornjakom.
Rušitvena dela so na podlagi prijave novogoriškega zavoda za zaščito kulturne in naravne dediščine ustavili policisti. “Sporen zid je vsekakor sestavni in neločljiv del kulturnega spomenika starega mestnega jedra Ajdovščine in Šturij po odloku iz leta 1987. Kot tak se nahaja v sklopu urbanističnega območja,” je pojasnila Andrejka Ščukovt, etnologinja s pristojnega zavoda, ki je včeraj stopila na prostor za priče. Ajdovska občina je pred začetkom del na zavod naslovila vlogo, vendar je ta zavrnil kakršnekoli posege na spornem zidu.
Sporen grajski zid ni rimsko obzidje. Ajdovščina ima dvojni status, arheološkega in urbanističnega spomenika. V strokovni podlagi je začrtano območje, ki obsega staro mestno jedro in širše varovalno območje. Jedro se prekriva z arheološkim območjem. Urbanistično območje pa obsega širše varovalno območje, ki na vzhodu sega do struge reke Hubelj in potoka Lokavščka. “Zid spada v območje urbanističnega spomenika in je sestavni del strokovne podlage. Ta je sestavni del občinskega odloka iz leta 1987. Kdaj je bil zid zgrajen, se ne ve natančno, lahko v 16. stoletju ali morda kasneje. Arhivskih podatkov o tem še ni. Bil pa je obnovljen leta 1962,” je pojasnila arheologinja BernardinaOsmuk.
A Poljšak vztraja, da leži zid izven zaščitenega območja. “Želim, da se pogleda stvari take, kot so in se ne dela kulturnega spomenika tam, kjer ga ni. Ne želim, da bi izpadel neprijazen do kulturne dediščine. V mojem mandatu smo postavili muzej z zbirko iz rimskega obdobja, kar pomeni, da imam posluh za te stvari,” je prepričan Poljšak.
Novembra 2006 je inšpektorat z ministrstva za okolje in prostor izdal odločbo, da je potrebno zid sanirati oziroma postaviti v prejšnje stanje. Do danes občina tega ni storila. Strokovno mnenje bo na prihodnji sodni obravnavi čez tri tedne podal tudi sodni izvedenec za področje kulturne dediščine. TINA KODRE
