Zaradi gmajne za zapahe?
“Luka je omogočila družbi Premik, da je parcele kupila sama, potem pa se ji je pustila odreti in za zemljišča plačala bistveno več, kot je družba plačala lastnikom,” je bistvo zgodbe na zdaj že zloglasni Orleški gmajni včeraj povzela tožilka in za vse tri glavne igralce predlagala zaporne kazni. Sodba bo znana danes popoldne.
KOPER > Za nekdanjega prvega moža Luke Roberta Časarja je tožilstvo predlagalo najmanj šest let zaporne kazni. Zaradi zlorabe položaja predsednika uprave Luke si po mnenju tožilke Barbare Milič Rožman zasluži štiri leta in pol, zaradi prejemanja podkupnine pa dve leti zaporne kazni. Obenem je senatu predlagala, naj mu za pet let prepove opravljanje direktorskega posla ali vloge člana uprave in vzame 90.000 evrov podkupnine, kolikor naj bi jo dobil od Marjana Mikuža.
Za Mikuža je tožilka predlagala dve leti zaporne kazni, ker naj bi Časarju pomagal pri kaznivem dejanju zlorabe položaja; za podkupovanje oziroma dajanje nedovoljenih daril Časarju in Srečku Prijatelju pa je senatu predlagala, naj ga spozna za krivega, vendar naj mu kazen odpusti. Prav Mikuževo razkritje delitve denarja med glavne akterje posla na Orleški gmajni (ki je bilo sicer posledica grobega Prijateljevega izsiljevanja) je bilo namreč ključno, da je celotna zgodba prišla na dan.
Bo moral vrniti četrt milijona?
“Morda bom zdaj spet našel enega prijatelja, ki v tistem ringu že lošči parket zame, da bom spet plesal tako, kot bo on igral. Očitno nama ni dano, da bi se razdružila, ampak bova spet skupaj,” je po ponedeljkovi sodbi, po kateri mora za dve leti v zapor in včerajšnjem predlogu za novi dve leti o morebitnem bivanju pod isto streho s Srečkom Prijateljem (v zaporu) dejal Marjan Mikuž.
Za Prijatelja, nekdanjega obsojenega poslanca, pa je tožilka predlagala po dve leti zaporne kazni za vsako napeljevanje Mikuža k dajanju daril (zase in za Časarja), nato pa senatu predlagala, naj kazen združi v enotno kazen treh let zapora. Obenem je predlagala, naj mu senat naloži tudi vračilo 245.000 evrov, kolikor naj bi jih nezakonito dobil od Mikuža in naj mu še naprej prepove razpolagati s svojim premoženjem.
Prijatelj mora namreč po sodbi, zaradi katere od aretacije spomladi 2010 služi štiriletno zaporno kazen, Mikužu povrniti tudi 50.000 evrov. Ker Prijatelj tega prostovoljno noče storiti, se mu je sodišče “usedlo” na premoženje, prodalo mu je že avtodom in nekaj druge lastnine manjše vrednosti, trenutno pa je izvršba začasno ustavljena. Tožilka je podaljšanje prepovedi predlagala zato, ker je - kot je včeraj povedala - notar nedavno zaprosil za obisk Prijatelja v zaporu. Po mnenju tožilstva hoče Prijatelj svojo lastnino v Orleku prenesti na hčerki in se tako izogniti izvršbi.
Za Časarja in Mikuža pa je morda še hujši kot tožilkin predlog prišel iz ust odvetnika Urbana Vrtačnika iz odvetniške pisarne Senica, ki zagovarja interese Luke. Senatu je predlagal, naj obema ukaže povrniti Luki premoženjsko škodo, ki naj bi jo s posli na Orleški gmajni povzročila. Ob nakupu zadnjih petih hektarjev gmajne je namreč Luka Mikužu namesto 63.000 evrov provizije parcele preplačala za kar 1,78 milijona evrov, pri nakupu Lune pa je Mikužu plačala dobrega pol milijona več, kot je zanjo odštel Mikuž. “Težko bi razložil delničarjem, da smo sklenili dober posel, če bi lahko zemljišča kupili bistveno ceneje,” je dodal Vrtačnik.
Na drugi strani so odvetniki obtoženih zatrjevali, da trojica ni storila očitanih kaznivih dejanj in senatu predlagali, naj jih oprosti vseh obtožb. Mikužev odvetnik Roman Sevšek je zatrdil, da Luna ni sodila in ne sodi v kompleks zemljišča na Orleški gmajni, ki jih je po pogodbi z Mikužem kupovala Luka, o zadnjih petih hektarjih pa, da Luka ni prav nič oškodovana, ker jih je kupila od Mikuža. Glede nezakonitem dajanju daril pa je pojasnil, da v času, ko je Mikuž plačeval Časarju in Prijatelju, po starem kazenskem zakoniku to ni bilo kaznivo dejanje.
“Nismo krivi!”
“V zaključni besedi je tožilka štirikrat ali petkrat ponovila misel, da ima občutek, da se je nekaj zgodilo. Ženske so privlačne zato, ker so čuteča bitja in imajo večji smisel za občutek. Ampak tožiti in soditi na podlagi občutkov... Upam, da boste vi sodili na podlagi dokazov in ne občutkov,” je dejal senatu.
Časarjev odvetnik Daniel Planinšec se je vprašal, kako to, da je bil za posle na Orleški gmajni obtožen le Časar in ne tudi preostali trije člani uprave Luke. “Pogodbe za Luno sploh ni podpisal on, ampak Marjan Babič,” je razložil.
Prijateljeva odvetnica Tina Kikelj pa je na senat apelirala, naj ne podleže pavšalnemu vtisu iz prejšnjega sojenja.
Mikuž je v zaključni besedi poudaril, da je bilo za uspeh luškega posla odločilno prav dejstvo, da je za večino parcel uspel pridobiti predpogodbe. “Lahko bi kompleks prodal Luki v celoti in ne bi bil le posrednik. Okvirne vsote 20 milijonov, kolikor so v Luki predvideli za ta projekt, nismo presegli. Ta zemljišča so zdaj vredna vsaj sto odstotkov več,” je pojasnil in zatrdil, da je Luka kupila parcele po povsem tržni ceni.
Časar je poudaril, da od Mikuža ni nikoli ničesar zahteval (kar je potrdil tudi Mikuž) niti predlagal. “Takrat so nam v neposredni bližini prodajali zemljišča po 80 ali celo 100 evrov za kvadratni meter,” je povedal. O gotovini, ki jo je polagal na svoj račun, je znova zatrdil, da so bili to prihranki druge žene in njegovi prihranki, ki naj bi jih skril pred prvo ženo. “Tudi tožilka verjetno ne ve, kaj danes misli in dela njen mož in kaj je počel pred par leti,” je pristavil.
Prijatelj pa je dejal, da se počuti, kot da stoji pred sodiščem, ki v njem in Časarju vidi le poslanca in direktorja, ki ju je treba obsoditi. Spregovoril je tudi o domnevni podkupnini sežanskega župana. “Zakaj tožilstvo ni ukrepalo, je njihova stvar,” je zabrusil tožilki.
DANIJEL CEK