Zdravniki s pritožbami na višjem sodišču
Slabo leto po razglasitvi sodbe zdravnikom in komercialistu zaradi korupcije so na ljubljanskem višjem sodišču predstavili pritožbe obrambe in tožilstva. Obramba sodišču med drugim očita pristranskost in procesne napake, tožilstvo pa se ne strinja s kaznijo.
LJUBLJANA > Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je prvo sodbo zaradi korupcije v zdravstvu razglasil sredi februarja lani, drugi del sojenja se še ni končal. Zdravnike Vaneta Antoliča, Roka Vengusta, Sama Karla Fokterja in Roberta Janeza Cirmana je obsodil zaradi nedovoljenega sprejemanja daril, nekdanjega komercialista podjetja Emporio Medical pri tem podjetju Darka Žafrana pa zaradi nedovoljenega dajanja daril.
Zagovorniki so v pritožbah opozorili na domnevne kršitve pri poteku sojenja. Sodišče naj bi kršilo zakon o kazenskem postopku, saj je razpisalo sojenje več kot tri mesece po zadnjem predobravnavnem naroku. Po njihovi oceni so na sojenju obtoženim kršili tudi pravico do obrabe in nekatere druge pravice.
Najvišjo kazen senat prisodil ortopedu iz Valdoltre
Ortopedu Cirmanu, ki je bil ob izbruhu afere v letu 2013 vodja oddelka C2 v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, je sodišče prisodilo tri leta zapora in 20.000 evrov denarne kazni, poleg tega pa bi moral vrniti še 53.000 evrov, kolikor naj bi znašala nedovoljena nagrada Antoliču, nekdanjemu predstojniku ljubljanske ortopedije, je prisodilo leto in pol zapora ter 8100 evrov denarne kazni, Fokterju deset mesecev zapora in 6000 evrov denarne kazni, Vengustu pa dve leti in dva meseca zapora ter 15.000 evrov denarne kazni. Žafranu je prisodilo leto in šest mesecev zapora in 10.000 evrov denarne kazni. Fokter bo moral vrnili 6000 evrov, Vengust pa skoraj 33.000 evrov.
Kritični so bili do načina zaslišanja nekdanje lastnice in direktorice podjetja Emporio Medical Urške Jurkovič, ki je vložila ovadbo in je bila nato ključna obremenilna priča. Urško Jurkovič, ki je bila med sojenjem v ZDA, so zaslišali prek videokonference, ob tem pa ni bilo uradne osebe, ki bi poskrbela za uradno identifikacijo, so opozorili odvetniki.
Odvetniki so se pritožili tudi glede prisojenih kazni, sodnici Dejani Fekonja pa očitajo pristranskost. Opozorili so, da zdravniki očitanih dejanj zdravniki niso storili pri opravljanju gospodarske dejavnosti, kot je to določeno v opisu kaznivega dejanja dajanja oziroma prejemanja daril.
Na pritožbe obrambe je odgovoril tožilec Iztok Krumpak. Po njegovih besedah ni treba, da podkupljena oseba opravlja gospodarsko dejavnost, ampak je dovolj, da je zaposlena pri podjetju, ki opravlja gospodarsko dejavnost. Kot je ocenil, ne more biti dvoma, da bolnišnica opravlja dejavnost po naročilu in za plačilo, kar da ustreza definiciji gospodarske dejavnosti.
Krumpak meni, da so očitki obrambe o pristranskosti sodnice povsem neutemeljeni. Po njegovi oceni gre “zgolj za še en manever, s katerim pa obtoženci ne morejo biti uspešni”, spomnil je, da na obravnavi obramba ni izpostavile teh očitkov.
Na sodbo se je pritožilo tudi tožilstvo, med drugim zato ker sodišče ni sledilo predlogu glede prepovedi opravljanja poklica za zdravnike. V izreku sodbe je okrožna sodnica Dejana Fekonja opozorila, da zdravniki kaznivega dejanja niso storili v povezavi z zdravljenjem. Tožilec Boštjan Jeglič je temu ugovarjal, saj da so očitana dejanja lahko izvedli le v okviru zdravniške službe. “Zato ne more biti dvoma, da so bile nagrade povezane z zdravniško službo oziroma zlorabo zdravniškega poklica in položaja,” je poudaril. Senat višjih sodnikov bo sodbo izdal pisno.