Ženske so boljše voznice od moških

LJUBLJANA >V projektu sodelujejo ljudje, ki delijo svoje osebne izkušnje, ko gre za prometno nesrečo, kateri je botroval alkohol. Ena takšnih je Vesna Novak, ki je pred 20 leti naredila usodno napako, ko je prisedla v avto, v katerem je za volanom sedel močno pijan voznik. Po nekaj kilometrih vožnje je sledilo trčenje v tovornjak, ki ji je za vedno pustilo posledice. Po nekajletni rehabilitaciji je z veliko truda in volje le uspela stopiti na noge, a za pomoč še vedno uporablja invalidski voziček. Kot pravi, se ji je ob spoznanju, da je postala tetraplegik, porušil svet. Če bi takrat obstajala možnost evtanazije, bi se zanjo najverjetneje odločila. Po vseh teh letih je uspela premagati številne težke ovire v življenju, tudi zaradi dejstva, ker je danes v vlogi življenjske partnerice in mame.

Kot pravi Vesna Marinko iz agencije za varnost v prometu, danes še vedno veljajo nekateri stereotipi o tem, kako dobri vozniki so ženske ali moški, a statistika v zadnjem petletnem obdobju kaže, da tri četrtine vseh prometnih nesreč povzročijo moški. Še več, vse nesreče v prometu, ki so se zgodile letos in kjer je bil vzrok alkohol, se pripisuje moškim.

Dejstvo je tudi, da moški statistično pogosteje sedejo za volan, saj so policisti v 91 odstotkih kaznovali moške zaradi vožnje pod vplivom alkohola. A tudi ženske pri tem niso izjeme. Letošnja rekorderka je imela v krvi kar 1,64 mg alkohola oziroma prek tri promile.

Ogledalo moškim bodo nastavile ženske

Čeprav statistika kaže, da so za največ prometnih nesreč, kjer je vzrok alkohol, krivi vozniki med 45. in 54. letom starosti, je vseslovenska iniciativa, ki jo vodi Zavod Vozim, usmerjena na mlade. Slednji so najranljivejši prav v času zabav, ko se premnogi spravijo pijani za volan in tako ogrožajo vse udeležence v prometu.

Tako kot v zadnjih treh letih bodo v času, ko se odvijajo številne zabave, na terenu tudi vozniki invalidi, ki bodo mlade varno prevažali na zabavo in tako na simbolen način opozorili na veliko tveganje vožnje pod vplivom alkohola. V projekt vključujejo tudi ostale, na primer starše, učitelje, številne strokovnjake in občine. Trenutno je k projektu pridruženih devet slovenskih občin, ki so se zavezale h konkretnim rešitvam, še petnajst pa jih dela pomembne korake za manj voženj pod vplivom alkohola.

Letos so zgodbo nadgradili še s posebnimi koledarji gole resnice, kjer bodo nekatere znane Slovenke na zanimiv način opozarjale na problematiko vožnje pod vplivom alkohola. Da bodo koledarji na tak in drugačen način dosegli čim širšo javnost, so k projektu pristopila tudi nekatera uveljavljena slovenska podjetja.

Kultura uživanja alkohola

Zaradi alkohola država letno izgubi med 200 in 250 milijoni evrov, a država na drugi strani gleda tudi na to, koliko od alkohola zasluži. Kot pojasnjuje strokovnjak s področja mobilnosti Andrej Brglez, je največji absurd, da Slovenci to radi povezujemo s kulturo pitja alkohola.

“Alkohol je de facto droga. Druge droge so prepovedane, le ta ni. Seveda, ta ima močno zgodovinsko podlago. In če se kot družba od alkohola ne moremo posloviti, je dobro uveljaviti pravila pitja, ki pa se začnejo že zelo zgodaj. Že v osnovni šoli,” je neposreden Brglez.