Zrim noče na sodišče, sojenje pod vprašajem

KOPER > Avstralec slovenskega rodu Jose Zrim je namreč sodišču poslal elektronsko sporočilo, da se ne namerava udeležiti sojenja, čeprav je tožilstvo pregon sprožilo na njegovo pobudo. Pojavljajo se pomisleki, ali je sojenje sploh še smiselno.

Dokler Jose Zrim ne pride na sodišče, obtožena Andrej Grahor in Viljem Orel ne nameravata odgovarjati na vprašanja sodišča.

“Brez veze, da se tukaj mučite, če pa ni jasno, kaj Zrim sploh hoče. Dejstvo je, da je pravnomočno izgubil pravdo za 25 milijonov evrov in da ga zanima samo to, da bi od Avstralije dobil odškodnino za domnevno poslovno škodo, ki naj bi mu nastala v naši banana republiki. Ali bo kdo obsojen ali ne, ga sploh ne zanima,” je na sodišču dejal Grahor. Oba z obtoženim Orlom sta sicer podala svoja zagovora, v katerih zanikata vsakršno krivdo, oba tudi menita, da je obtožnica brezpredmetna in bi jo bilo potrebno zavreči.

Jose Zrim je sodniku Matevžu Grosu poslal elektronsko sporočilo, v katerem je zapisal, da ga na sojenje ne bo, ker naj bi to bila izguba časa. “Resno se sprašujem, ali naj kot tožilka sploh vodim ta postopek, ki ga je sprožil prav Zrim. V kolikor škoda ni bila povzročena, izginejo tudi elementi kaznivega dejanja, zato sodišče pozivam, naj Zrima pozove, da se izreče o tem. Ali je sploh smiselno, da dve leti peljemo obravnavo, če se bo potem na koncu izrekel, da ni bil oškodovan,” je bila včeraj na sodišču nejevoljna tudi tožilka Vanja Chiara Bažec.

Sodišče je pozvala, naj takoj sproži postopek za vročitev vabila Zrimu preko mednarodne pravne pomoči in sodišče je to sprejelo. Ker ti postopki trajajo več mesecev, so zato glavno obravnavo razpisali za konec septembra. Sodišče namreč elektronskega sporočila ne more šteti za uradno obvestilo, med drugim tudi zato, ker nimajo uradnega potrdila, da je bilo vabilo priči Zrimu sploh vročeno. Sodišče ima več možnosti za zaslišanje priče, med drugim tudi to, da ga zaslišijo prek videokonference, čemur pa je obtoženi Grahor že na prvi obravnavi odločno nasprotoval.

Včeraj je v spis svoj pisni zagovor vložil tudi Viljem Orel. V njem je med drugim poudaril, da je Toncity za zemljišče dobil najvišjo ceno, kar so jih takrat dobili za katerokoli zemljišče v Kopru. Glede očitka, da so vedeli, da Grahor nima pooblastil za sklepanje pogodb, pa je zapisal, da o Grahorjevih pooblastilih niso nikoli podvomili, saj je podobne posle sklepal že prej, recimo z Imperial Palace ali Istrabenzom.

Poleg tega je bil Grahor v sodnem registru vpisan kot direktor s polnimi pooblastili, zato za Orla ni bilo nič spornega. Tudi Orel je v svojem zagovoru zapisal, da je Zrimov namen zgolj ta, da pridobi papirje, s katerimi bi v Avstraliji lahko dokazali, da jim pripada zavarovalnina za propadlo investicijo v Sloveniji.

Pooblaščenec podjetja Toncity Pacifik Investicije Dejan Šebenik pa je včeraj na sodišču vztrajal, da je bila podjetju storjena škoda. V naslednjih mesecih bo tudi sam poskušal stopiti v kontakt z Zrimom in ga povprašati za nadaljnje ukrepe, saj se Zrim do sedaj ni odzval na njegova elektronska sporočila. Pisal je le sodišču.

TATJANA TANACKOVIČ