Žrtev v Sloveniji, storilec v Indoneziji, dokazi v Braziliji
Sodobna tehnologija ima tudi temno plat, ki za uspešen pregon zahteva medinstitucionalno sodelovanje, so včeraj opozorili na posvetu E-zlorabe otrok - včeraj, danes in jutri. Predstavili so tudi desetletno delovanje prijavne točke Spletno oko. V teh letih so dobili 5100 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab, policiji in prijavnim točkam v tujini pa so posredovali skoraj 1400 prijav posnetkov spolnih zlorab otrok in s tem omogočili njihovo hitro odstranjevanje.
LJUBLJANA > “V primerih prijav na slovenskih strežnikih smo ukrepali 67-krat. Med posnetki zlorab so bili tudi primeri nagovarjanja otrok k spolnim aktivnostim in spletne diskusije, usmerjene v zlorabe,” je povedal Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko. Ob obravnavi prijav so v javnosti svetovali, kako ravnati v različnih situacijah, denimo pri primerih izsiljevanja z intimnimi posnetki in pri odstranjevanju teh z interneta.
Prijavite sumljive posnetke
“Vse, ki med brskanjem po spletu naletijo na sumljive posnetke otrok spolne narave, pozivamo, da te nemudoma prijavijo na našem portalu. V primeru, da nanje naletijo po nesreči, to dejanje ni nezakonito, zato ni razloga, da prijave ne bi oddali,” je poudaril Motl. S prijavami nenazadnje pripomoremo tudi k rešitvi žrtve, je še dodal.
Organom pregona so sodelavci Spletnega očesa v desetih letih posredovali tudi 516 prijav sovražnega govora, največ so jih prejeli prek spletnih portalov, s katerimi so podpisali kodeks regulacije sovražnega govora. Lani so med prvimi v Evropi izvedli tudi monitoring družbenih omrežij glede odstranjevanja sovražnega govora. “Začetni popolni neodzivnosti na naše prijave je v drugem monitoringu sledilo občutno izboljšanje, saj je bilo odstranjenih 57 odstkotov prijavljenih vsebin,” je še dodal Andrej Motl.
Vasja Vehovar, vodja Centra za varnejši internet, je poudaril, da je starost žrtev na teh posnetkih vse nižja, posnetki pa prikazujejo vse hujše oblike spolnih zlorab.
Da posledice spolnih zlorab in nastalih posnetkov žrtve spremljajo vse življenje, je na posvetu opozoril Boštjan Lindav, pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije. “Grožnja storilcev, da bodo posnetke teh zlorab razširjali naprej, prek spleta, je za žrtev še dodaten udarec,” je še povedal. Storilci žrtvam pogosto grozijo še s fizičnim nasiljem, če bi zlorabo prijavili organom pregona. “Zato pogosto molčijo.”
Lindav se je še vprašal, ali smo kot družba naredili dovolj, da takšna dejanja obsodimo. “Poiskati bo treba nove in učinkovitejše preventivne možnosti, s katerimi bomo otroke zaščitili in preprečili, da bi do tovrstnih zlorab sploh prišlo,” je opozoril.
Anton Klančnik, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na upravi kriminalistične policije, je poudaril, da so v policiji v zadnjih letih spremenili način dela. “Osredotočili smo se na iskanje in ugotavljanje identitete otrok, ki so upodobljeni na spornih posnetkih. Vsak posnetek zlorabljenega otroka obravnavamo kot kraj kaznivega dejanja in ne kot zbirko slik z otroki. Iskanje teh otrok je naša osrednja in glavna prednostna naloga, saj tako lahko pridemo tako do dokazov kot tudi do storilcev. Res pa je treba v to vložiti precej napora, predvsem v sodelovanju s kolegi v mednarodnem okolju,” je pojasnil Klančnik.
Dodal je, da se odzivajo na različne trende, ki pomenijo nasilje nad otroki, denimo izsiljevanje otrok za spolne in finančne namene, novačenje otrok za spolna dejanja in druge. Slovenski policisti letno obravnavajo od 70 do 80 primerov spolnih zlorab otrok. V zadnjem času so opazili nov trend, na trgu so se pojavile otroške lutke. Na ta pojav so opozorili tudi finančno upravo. Otroške lutke so že zasegli, denimo, na Norveškem in v Franciji.
Pozornost tudi storilcem
Policisti opozarjajo, da so žrtve zlorab lahko v Sloveniji, storilec je v Indoneziji, dokazi pa v Braziliji. “Prepričani smo, da nihče ne more samostojno reševati spolnih zlorab otrok zaradi njihove kompleksne narave,” še dodajajo.
Klančnik je opozoril, da moramo v Sloveniji narediti korak naprej tudi na področju terapevtske obravnave storilcev spolnih zlorab otrok oziroma tistih, ki imajo spolne preference do otrok. Spremeniti pa bi morali tudi odnos do storilcev, ko bi bilo treba spremljati njihovo gibanje, za kar pa v naši državi še vedno ni zakonskih podlag.
S spletnimi zlorabami otrok in najstnikov se srečujejo tudi na Tom telefonu, pogosti so klici, povezani s tako imenovanim sekstingom, ko najstniki svoje gole fotografije delijo prek sporočil, mobilnih aplikacij ali spleta. Pri tem pa ne vidijo možnih negativnih posledic. Mladim svetujejo, naj svojih golih slik ne delijo z drugimi, saj ne morejo vedeti, kam vse se bodo razširile.
“Starši morajo biti zgled”
Na odgovornost vsakega posameznika za boljši jutri otrok glede varne in odgovorne rabe interneta je opozoril Benjamin Lesjak, predavatelj pri Safe.si, nacionalni točki o varni in odgovorni rabi internega, sicer predavatelj na Univerzi na Primorskem. Naloga staršev je vzgojiti odgovorne otroke, a ne gre za preprosto nalogo, ugotavlja Lesjak. Kako enostavno lahko otrokov mir starši kupijo s telefonom že od prvih let, je opozoril.
“Bi ravnali enako, če bi se starši zavedali kvarnega vpliva tehnologije na razvoj otrokovih možganov? Otroci ne potrebujejo 'zafnanih' staršev na instagramu. Starši morajo biti tisti zgled, ki otroku in sebi postavljajo meje uporabe,” je še poudaril Lesjak. Otrokom svetuje, naj razmislijo, preden se odločijo za objavo, zapis ali za neko aktivnost, kot je objava gole fotografije.
SIJAN PRETNAR
