Župnikovega pomočnika obtožili spolne zlorabe otroka

ISTRA > Koprski kriminalisti so 54-letnika, zelo aktivnega pomočnika enega od istrskih župnikov, aretirali po prijavi v prvih dneh oktobra. Osumili so ga spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, na otroka, ki mu je bil zaupan v učenje, vzgojo ali varstvo. Za storilce teh dejanj kazenski zakonik predpisuje od tri do deset let zaporne kazni.

Tudi 14-letno dekle je bilo zelo aktivno v domači župniji. Zlorabe naj bi se dogajale do letošnjega marca. Koprski kriminalisti so osumljenega s kazensko ovadbo odpeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil hišni pripor, čeprav je državna tožilka predlagala pravi pripor.

Zunajrazpravni senat, ki je nato zaradi njunega nestrinjanja odločal o priporu, se je strinjal s tožilko, tako da so policisti duhovnikovega pomočnika po 24 urah hišnega pripora odpeljali za rešetke koprskega zapora. Tožilstvo je takoj po njegovem zaslišanju zahtevalo sodno preiskavo, ki se je pred kratkim že končala. Po naših podatkih je tožilstvo na podlagi zbranih dokazov že spisalo obtožbo proti 54-letniku in sodišču predlagalo, da mu pripor podaljša tudi po vloženi obtožbi. Ta še ni pravnomočna.

Škofijski ordinariat je po obvestilu policije o sumu kaznivega dejanja 54-letniku še pred odreditvijo pripora prepovedal stike z otroki v župniji. Napovedali so, da bo škofija proti pastoralnemu delavcu sprožila ustrezne postopke po cerkvenem pravu.

O preiskavi po cerkvenem pravu v Vatikanu

“V primeru, da bodo civilne oblasti potrdile sum z obtožnico, jo bomo skušali pridobiti. Iz nje se bomo seznanili, za kaj natančno gre, in potem bomo, ko bo to mogoče, sprožili še preiskavo po cerkvenem pravu,” je včeraj pojasnil generalni vikar koprske škofije Jože Koren. Preiskava v cerkvenem pravu je podobna kot v civilnem; gre za zaslišanje obtoženega, morda tudi žrtve. Kako natančno se bodo koprske cerkvene oblasti lotile primera, pa bodo odločili v Vatikanu.

“V vsakem primeru smo dolžni obtožnico posredovati Kongregaciji za nauk vere v Vatikan,” je rekel Koren in dodal, da morajo takšne primere Vatikanu prijavljati iz vseh katoliških cerkva po svetu. Vatikanska kongregacija potem lokalnim cerkvenim oblastem posreduje navodila, kako postopati v določenem primeru. “Na podlagi ugotovitev iz preiskave je potem škof dolžan upoštevati ta navodila,” dodaja Koren.

Takega primera v škofiji še niso imeli

Če gre za hudo kaznivo dejanje in če obtoženemu to dejanje dokažejo, mu sledi prepoved opravljanja kakršnekoli službe v okviru cerkve in prepoved stika z mladoletniki. “Če ima storilec dejanja tudi kakšna cerkvena imenovanja, sledi tudi razrešitev teh imenovanj,” je povedal Koren in dodal, da v koprski škofiji takšnega primera še niso imeli.

Civilnemu pomočniku župnika ene od istrskih župnij so že takoj po izbruhu afere prepovedali opravljanje vseh služb v župniji. V tem primeru, ko je osumljeni priprt v koprskem zaporu, je ta prepoved sicer brezpredmetna, če bi sojenje čakal na prostosti, pa bi ga ta prepoved odmaknila od dogajanja v župniji. “Ko bo izrečena civilna sodba, bo ta tudi za nas merodajna. In tudi sodbo bomo potem poslali v Rim. Na podlagi naše preiskave in tudi civilne sodbe potem kongregacija izreče sodbo po cerkvenem pravu,” je mletje cerkvenih pravnih mlinov razložil Koren. V praksi to pomeni, da cerkvena sodba v veliki meri temelji tudi na civilni.

Zaveza molčečnosti

O sklicevanju na pravico do molčečnosti pa Koren pravi, da imajo do nje pravico duhovniki, in še to samo do zakramentalne molčečnosti v primeru spovedi. Ker je obtoženi laik in ne duhovnik, se na takšno molčečnost torej ne more sklicevati. Zakramentalni molčečnosti so zavezani le duhovniki, ki pri spovedi od vernikov izvedo določene stvari, lahko tudi za kaznivo dejanje.

“Duhovnik verniku lahko svetuje, da dejanje prijavi policiji, lahko mu tudi izvenspovedno pomaga, da ga zaščiti, obvaruje pred nevarnostjo ali karkoli že, ne more pa nikomur razkriti tega, kar mu je vernik pri spovedi povedal,” je še pojasnil Koren.

DANIJEL CEK,

SIJAN PRETNAR