Nagrada za Zvitorepca, Trdonjo in Lakotnika
Predsednik republike Borut Pahor je danes s srebrnim redom za zasluge odlikoval Mikija Mustra za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa, z redom za zasluge pa veleposlanico Španije Anunciado Fernandez de Cordova za njen prispevek k poglabljanju vezi med Španijo in Slovenijo, posebej na področju kulture.
LJUBLJANA > Miki Muster si je, kot je povedal v svojem nagovoru, že v otroštvu zastavil cilj, da bo z risbo zabaval ljudi, tako kot so drugi skozi slikanice zabavali njega. “V svojih risbah sem se vedno zavzemal za mir in nič nasilja”, je dodal.
Anunciada Fernandez de Cordova pa je v zahvalnem nagovoru poudarila pomen kulture in povezovanja med državama.
Animator, ilustrator, stripar, karikaturist, kipar, novinar in filmski režiser Miki Muster se je nad stripi navduševal že v otroštvu. Želel je postati animator in ker v Sloveniji ni bilo tega poklica, ga je sam ustvaril. Sam se je priučil obrti animacije, sam izumljal postopke in tehniko, risal, zlagal, snemal in sinhroniziral.
Prvi slovenski risani film - Puščica
Prvi slovenski risani film Puščica je leta 1960 režiral in animiral za Viba film, sledila sta Kurirček Nejček in Zimska zgodba. Posnel je številne animirane reklamne spote, od katerih so mnogi postali legendarni. Leta 1973 se je odselil v Nemčijo, kjer je animiral like drugih mojstrov.
Še posebej popularni pa so bili in ostajajo njegovi stripi. Prvega je narisal še v obdobju stalinizma, njegov najbolj slaven stripovski junak Zvitorepec pa je nastal v sivih časih informbiroja. Pozneje sta se mu pridružila še Trdonja in Lakotnik.
Muster zgodbam, ki jih je pisal, in likom, ki jih je risal ali snemal, ni dajal le zunanje podobe, dal jim je značaj, dušo in življenje. Z njegovimi risankami in stripi Slovenci nismo dobili le novega poklica in osvojili novega področje filmske umetnosti, pač pa tudi junake, ki so se trajno vpisali v slovensko literarno zgodovino in v srca celih generacij bralcev in gledalcev, je zapisano v utemeljitvi.
Kulturna izmenjava med Španijo in Slovenijo
V času mandata veleposlanice Španije Anunciade Fernandez de Cordova je zaradi njenega izjemnega angažiranja prišlo do intenzivnih kulturnih izmenjav med Slovenijo in Španijo na različnih področjih. Pobudniki odlikovanja, člani Društva slovenskih pisateljev, so posebej izpostavili literarne dialoge med Slovenijo in Španijo, ki so potekali od oktobra 2011 do maja 2013, zbrani v knjigi pa ostajajo trajno pričevanje o izjemnem literarnem sodelovanju dveh kultur.
Posebnega pomena so španske nagrade za vrhunske špansko-slovenske prevajalske dosežke in za mlade prevajalce, katerih pobudnica je bila. Pomemben premik na področju kulturnega sodelovanja pa predstavljajo tudi številne razstave vizualne umetnosti v štirih letih njenega mandata.
Kot piše v utemeljitvi, je veleposlanica svoje poklicno poslanstvo razumela predvsem kot priložnost, da Sloveniji predstavi špansko kulturo. Hkrati je upoštevala, da je medsebojno razumevanje in poznavanje dvostranski proces, zato je spletanje kulturnih niti približalo tudi slovensko ustvarjalnost Španiji. Rezultat njene vsestranske navzočnosti v slovenskem kulturnem prostoru sta tudi dve njeni knjigi, ki sta izšli v slovenskem prevodu.
STA
