12 ur za Johna Cagea

LJUBLJANA> Glasbeno-vizualno izkušnjo s pianistko Nino Prešiček je uvedla okrogla miza, ki je povezave med Johnom Cageom in kiparjem Alexandrom Calderjem osvetlila na teoretski ravni.

Kot je uvodoma izpostavila umetnostna zgodovinarka Beti Žerovc, je bil Calder od Cagea starejši in tudi drugače izobražen. Bil je strojni inženir, potem se je lotil študija slikarstva. V Parizu je razvil tako imenovani Calderjev cirkus, pri katerem je vse delovalo mehansko in je obveljal za predhodnika performansa. Z njim je vplival na ameriško umetniško sceno in ljudi, s katerimi se je družil tudi Cage.

Brez občutka za harmonijo

Na drugi strani je izpostavila še Calderjeve mobile. Kar je Cagea pritegnilo pri Calderju, je bila po njenih besedah logika naključja, ki jo je Calder uvedel pri mobilih, skulpturah, ki imajo statičen del in delčke, ki se gibljejo. Na njihovo naključno gibanje vplivajo atmosfera, vreme, veter, poleg tega mobili ob gibanju praviloma oddajajo zvok.

Muzikolog Gregor Pompe je poudaril, da je John Cage (1912-1992) danes še vedno ime, ob katerem se mnogim poraja vprašanje, ali sploh imamo opravka s skladateljem. Sicer pa si, kot je dejal, sam upa trditi, da je Cage odločilen avtor za ustvarjalnost druge polovice 20. stoletja in to ne le za področje glasbe, temveč tudi za gledališko in likovno umetnost. Za Cageov poseben odnos do glasbe je bila po njegovih besedah pomembna misel njegovega učitelja skladatelja Arnolda Schönberga, da nima nobenega občutka za harmonijo. Sicer pa je Cage vpeljal svoboden odnos do umetnosti, s čimer je vanjo vpeljal naključje, poleg tega pa še emancipacijo zvočnosti, ko je lahko katerakoli zvočnost postala skladateljev material. Cage je začel tudi povezovati gledališkost in glasbo in prav te ideje so bile prelomne za razvoj umetnosti 20. stoletja.

12-urni poklon Johnu Cageu

Glasbeni publicist Luka Zagoričnik jespomnil, da je Cage na začetku svoje poti v 60. in 70. letih minulega stoletja s somišljeniki veliko del uprizarjal sam, sami so prevzeli tudi vso organizacijo dogodka. Pozneje je bil vključen v glasbene kanone, 100. obletnici rojstva so tako njegova dela vključena na programe številnih festivalov. Je pa Cageova širina tolikšna, da njegova dela sodijo tudi v galerije in klube, je dejal.

Glasbeno vizualni dogodek s pianistko Nino Prešiček se je v Moderni galeriji pričel opoldne. Projekt Sono Mobile povezuje zvok Cageove kompozicije za dokumentarni film o Calderju in podobo Calderjevih mobilov. Slovenska premiera bo trajala 12 ur. Calder je glasbo za kratki dokumentarni film Herberta Matterja o Alexandru Calderju dokončal v začetku leta 1950, šele po njegovi smrti pa so pri založbi Edition Peters uredili in izdali notni zapis ter s tem omogočili glasbenikom in širši javnosti dostop do te glasbe.

Pionir prepariranega klavirja

Zvok prepariranega klavirja bo odzvanjal v prostoru projiciranih podob, katerih gibanja so navdihnila Cagea pri njegovem ustvarjanju. Pri projektu sodelujeta še arhitekt Peter Ličen in videast Neven Korda. Dogodek v Moderni galeriji poteka v sklopu jubilejnega, 60. festivala Ljubljana.

Cage se je rodil v Los Angelesu. Njegov pionirski prispevek k razvijanju tolkal in tolkalne glasbe ga uvršča med vodilne skladatelje za tolkala. Med njegova najbolj poznana dela sodi konceptualna skladba, poimenovana 4'33 iz leta 1952. Znan je tudi kot pionir prepariranega klavirja.

STA