20.000 verzov je zorelo dvajset let

SEŽANA > “Medtem ko so moja pesniška dela, zlasti te v formi haikuja, vse krajša, pa so tvoja vse daljša. Zadnja izdana knjiga ima na 469 straneh častitljivih 20.000 verzov, ki si jih pisal 20 let in to v kar 40 različnih pesniških oblikah. In jih še ni konec, saj v naslednjih dveh letih napoveduješ njihovo nadaljevanje še v dveh knjigah,” je Josip Osti na literarno pogovornem večeru v sežanski Kosovelovi knjižnici predstavil Borisa A. Novaka in njegov ep.

Zemljevidi domotožja

Knjiga Zemljevidi domotožja sestavlja šestinštirideset večdelnih, notranje razslojenih spevov, razporejenih v tri zvezke, ki nosijo naslove Nagovor, Zgodovinski atlas zapuščenih stanovanj in Muzej nomadskih prevoznih sredstev. Ta impresiven ep, ki ga avtor označuje za svoj opus magnum, je po njegovi razlagi v prvi knjigi zastavljen na način nekakšnega zgodovinskega atlasa, kjer se v različnih časovnih rezih skozi obdobja vrača na iste kraje: k rekam, jezerom, morjem, otokom, vasem, mestom pa k gledališčem, v operne dvorane, redakcije, vojašnice, na koncu še k bolnišnicam in pokopališčem. Med njimi potuje z različnimi prevoznimi sredstvi, značilnimi za nomadsko eksistenco, od škornjev, otroških vozičkov do koles, avtov, letal, na koncu pa so tudi metafizična prevozna sredstva, kot so domišljija, zvok, svetloba, zgodovina in zgodba, ki jo na nek način postavlja nad zgodovino.

Delo je zastavljeno dokaj avtobiografsko, saj je zasnovano iz fragmentov osebnih, posamično doživetih, skupaj preživetih ali podoživetih v večini družinskih zgodb. “Zakaj je moja zgodba kup črepinj? / Iz njih sestavljam kraj / rojstva in smrti, véliko, nezaslišano Zgodbo. / Prisluškujoč jo orkestriram, od neskončnosti nazaj // k začetkom, s pesniško, zvenečo, v molk venečo godbo …,” v tej pesmi v prostem verzu osmisli to svoje monumentalno delo in kot vernik jezika drugje doda: “O, jezik niso le besede – jezik je vzdušje,/ ozračje, duh”!

Zrahljane dantejevske tercine

“Kar zadeva formo epa, gre v osnovi za dantejevske tercine, ki pa jo pogosto zrahljam. V nekaterih liričnih pesmih se forme držim, večinoma - še posebej pri pripovednih pasažah - pa jambski enajsterec podaljšam v trinajsterec, petnajsterec in celo sedemnajsterec, torej dolžino polnega daktilskega heksametra,” je povedal Novak, ki je profesor za primerjalno književnost in verzologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je študiral, diplomiral in doktoriral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter filozofije. Znanstveno se ukvarja s teorijo verza in prevajanja, širše pa je znan kot eden pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev, ki poleg tega piše epsko - lirsko poezijo, zlasti kratke pesnitve in sonetne vence.

Društvo slovenskih literarnih kritikov, ki je konec marca razglasilo nominacije za kritiško sito, je med letošnjimi petimi knjigami v ožji izbor uvrstilo tudi ta ep. Če bo njegovemu avtorju pripadla tudi slava najboljšega, pa bo znano 22. aprila.

BOGDAN MACAROL