214 let Poejeve groze

KOPER > Pred 214 leti se je v Bostonu rodil mojster groze, ameriški pesnik, pisatelj, urednik in literarni kritik Edgar Allan Poe. Starša Elizabeth Arnold Hopkins in oče David Poe mlajši sta bila igralca, kar je najbrž botrovalo temu, da sta sina sta poimenovala po liku iz Shakespearove drame Kralj Lear. Oče je družino zapustil že zgodaj – leta 1810 – mama je leto kasneje umrla zaradi tuberkuloze.

Nemara so bili to začetki Poejevega spogledovanja z grozo in smrtjo. Kasneje ga je posvojil uspešen škotski poslovnež iz Richmonda v ameriški zvezni državi Viriginija. Po šolanju na univerzi v Richmondu se je Poe preizkusil v vojaških vodah – na prestižni vojaški akademiji West Point, od koder je bil zaradi namenskega neupoštevanja ukazov po hitrem postopku izključen.

Preselil se je v Baltimore, kjer se je poročil s svojo še ne 13-letno sestrično Virginijo. Slednja je po šestih letih zakona, tako kot Poejeva mati, zbolela za tuberkulozo in kmalu umrla. Poe je svojo žalost pričel utapljati v alkoholu, opiatih in - poeziji, seveda. Motiv umrle lepotice se pogosto pojavlja v njegovih pesmih, kot na primer Berenice v istoimenski kratki zgodbi Lenore v pesmi Krokar.

3. oktobra 1849 so močno opitega Poeja našli na zasneženih ulicah v Baltimoru in ga odpeljali v bolnišnico, kjer je dan kasneje umrl. Nikoli ni bil dovolj časa pri zavesti, da bi povedal, kako se je znašel v takem položaju in zakaj je nosil obleke, ki niso bile njegove. Točen vzrok njegove smrti ni znan. Od leta 1949 njegov grob v zgodnjih urah njegovega rojstnega dne obišče skrivnostna črna postava, v Baltimoru znana kot Poe Toaster, ki poleg spomenika nazdravi s konjakom in tam pusti tri vrtnice.

Spominjamo se ga po njegovih grozljivih, na trenutke celo pretresljivih pesmih in zgodbah, med katerimi velja izpostaviti Krokarja, Masko rdeče smrti, Izdajalsko srce, Berenice ter Brezno in nihalo.